koronavirus, covid-19, zdravilo, PCT, testiranje, cepljenje, okužba

Epidemija novega koronavirusa je globoko zarezala v naša življenja, posledice pa niso zgolj trenutne, temveč predvsem dolgoročne. Nova normalnost, kot so nekateri poimenovali življenje v dobi koronavirusa, se ne zrcali le v brezmejnih in negotovih ukrepih, temveč se odraža tudi v duševnem in telesnem počutju prebivalstva. Mi smo se odločili na celotno virusno krizo pogledati skozi številke in statistiko.

Avtorica: Nika Arsovski

Članek je nastajal v času jesenskih počitnic, ko so se strokovnjaki bali, da bo druženje med krompirjevimi počitnicami še poslabšalo že tako slabo epidemiološko sliko na slovenskih tleh. Mesec in pol poprej, v sredini septembra, je javnost završala ob uvedbi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Bencinske črpalke, pošte, banke, neživilske trgovine, storitvene dejavnosti … vsi so zaprli vrata tistim, ki danega pogoja niso izpolnjevali. Zaostritev ukrepov je povzročila vrste pred cepilnimi centri, ki so imeli doslej precej manj dela kot drugje po Evropi. Slovenija je namreč do sredine septembra po precepljenosti sodila v sam evropski rep; medtem ko so bile v EU z vsemi odmerki cepljene skoraj tri petine prebivalstva, je delež v Sloveniji znašal le 44 %.

Ob uvedbi pogoja PCT je zanimanje za cepljenje naraslo, po tragediji, v kateri je le dva tedna po cepljenju življenje izgubilo mlado dekle, pa se je znatno zmanjšalo. V času pisanja članka je bilo polno cepljenih 1.113.046 prebivalcev (52,8 %), po podatkih vlade pa je bilo s prvim odmerkom cepljenih 1.113.046 prebivalcev. Največ cepljenih je bilo v zasavski, osrednjeslovenski in koroški regiji, najmanj v obalno-kraški in podravski regiji. Po danih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo z obema odmerkoma cepljenih 556.347 žensk in 556.699 moških, največ pa jih je izbralo cepivo proizvajalca Pfizer-BioNTech. Skoraj petkrat manj cepljenih je izbralo cepivo Astra Zenece, najmanj je cepljenih s cepivom Janssen.

Med mlajšimi nasprotovanje cepljenju najbolj izrazito

Cepljenje je dodobra razdelilo Slovenijo, kar je razvidno tudi s spletne ankete Nacionalnega inštituta za javno zdravje o vplivu pandemije na življenje. Raziskava poteka enkrat mesečno, vanjo pa je bilo v 15. valu panelne spletne raziskave vključenih 1032 odraslih oseb. Po podatkih s konca avgusta se slaba tretjina vprašanih ni imela namena cepiti. Največje nasprotovanje cepljenju je opaziti v starostni skupini 18–29 let in 30–49 let, v kateri ima tako stališče 38 % vprašanih.

Najštevilčnejšo namero za cepljenje so v dani anketi izrazili moški v najstarejši starostni skupini (65–74 let), najbolj pa cepljenje zavračajo ženske v najmlajših starostnih skupinah (18–29 in 30–49 let). Zadržani so starši, ki so v večji meri skeptični do cepljenja otrok, mlajših od 12 let. Namero za cepljenje otrok je izrazilo le 17 % staršev, interes pa je bil izrazito večji pri starših, ki so tudi sami cepljeni. Največ staršev bo odločitev sprejelo na podlagi varnosti samega cepiva in odvisno od tveganj za težji potek bolezni pri otrocih.

Povprečna starost sprejetih bolnikov skozi poletje nihala

Doslej je v Sloveniji zaradi koronavirusa življenje izgubilo 4.704 oseb, konec oktobra se je na intenzivni negi zdravilo 131 bolnikov. Po rezultatih Epidemiološkega spremljanja resnih akutnih okužb dihal v nacionalni mreži (EPISARI), ki spremlja pogostost zapletenih potekov akutnih okužb dihal, ki zahtevajo sprejem v bolnišnico, so v sredini oktobra (10.10.–17.10) v 29 slovenskih bolnišnicah sprejeli 490 bolnikov z akutno okužbo dihal. Pri 39 % so potrdili okužbo na covid-19, med njimi je bilo tudi 49 polno cepljenih posameznikov. Zanimiv je tudi razpon povprečne starosti sprejetih bolnikov z akutno okužbo dihal. Ta je v tednu konec julija znašala le 47 let, čez poletje pa je starost nihala, konec oktobra je starost znašala 65 let.

V bolnišnicah so po podatkih EPISARI v tednu med 10. in 17. oktobrom sprejeli največ oseb v starosti med 65 in 74 letom, podobni rezultati so razvidni iz razpredelnice za celotno poletje. Veliko je tudi bolnikov iz starostnih skupin med 75 in 84 letom ter tistih med 45 in 54 letom. Če so v bolnišnicah čez poletje sprejeli le malo otrok, se je delež po začetku šole nekoliko povišal. V sklopu EPISARI beležijo tudi rezultate tedenskega števila smrti in starost sprejetih bolnikov, ki so umrli za posledicami novega koronavirusa. Povprečna starost umrlih v zadnjih 12 tednih je tako konec oktobra znašala 75 let. Največ umrlih v zadnjem tednu je bilo starih med 75 in 84 let. V tednu med 9. in 15. avgustom je bila sicer najnižja, saj je znašala le 59 let.

Vladni semafor

Za zajezitev novega vala koronavirusa je strokovna skupina predlagala nov semafor ukrepov. V prvi fazi (največ 20 bolnikov na intenzivni negi) bi bil pogoj PCT obvezen za obisk kulturnih in športnih prireditev ter goste notranjih prostorov lokalov. Prav tako bi pogoj obveljal za vse, ki prihajajo v dolgotrajnejši stik s strankami, bolniki, učenci, dijaki ali oskrbovanci. Maske v zaprtih prostorih bi bile še vedno obvezne, zasebna druženja brez pogoja PCT bi bila dovoljena za do 50 ljudi. Pogoj PCT bi še vedno veljal za študente in udeležence športnih tekmovanj, starejše od 15 let.

V drugi fazi (največ 43 bolnikov na intenzivni negi) bi pogoj PCT veljal tudi za učence tretje triade in dijake, samotestiranje pa bi potekalo enkrat tedensko. Maske za učence do petega razreda bi bile priporočene, za ostale učence, dijake in študente pa obvezne. Pogoj PCT bi bil v drugi fazi potreben tudi za obiskovalce fitnesov in vodenih vadb v zaprtih prostorih. V tretji fazi (največ 86 bolnikov na intenzivni negi) bi maske postale obvezne tudi za učence do petega razreda, samotestiranje pa bi potekalo dvakrat tedensko. Nadzorovano samotestiranje bi bilo obvezno za vse, ki prihajajo v stik s strankami, bolniki, učenci, dijaki in oskrbovanci, izpolnjevanje pogoja PCT pa bi se razširilo tudi na športnike, starejše od 12 let, ki vadijo v zaprtih prostorih. Brez izpolnjevanja pogoja PCT bi bila dovoljena le druženja do 25 oseb. To število bi v četrti fazi (do 103 bolnikov na intenzivni negi) okrnili na 10, obenem pa bi uvedli obvezen pogoj PCT za storitvene dejavnosti, iz katerih bi bile izvzete trgovine, lekarne in kmetijske trgovine. Samotestiranje za učence in dijake bi potekalo trikrat tedensko, prav tako tudi za zaposlene. Strokovna skupina je v tej fazi predlagala tudi zaprtje gostinskih lokalov ob polnoči. V naslednji, peti fazi (do 133 bolnikov na intenzivni negi) bi se nočno druženje povsem omejilo le na pet ljudi oz. člane dveh gospodinjstev, del dijakov pa bi se bil primoran izobraževati na daljavo. Kapacitete javnega prevoza bi se zavoljo varnosti znižale za polovico predpisanih. V zadnji, šesti fazi, ki bi bila aktivirana, v kolikor bi bilo v enotah intenzivne terapije hospitaliziranih do 164 bolnikov ali več, bi bilo šolanje mogoče ob samotestiranju trikrat tedensko. Vrtci bi bili odprti le za varovanje otrok zaposlenih v kritični infrastrukturi, predvideno je tudi zaprtje države, ki pa ni podrobneje definirano.

Zdravila učinkovita ob zgodnjem prepoznavanju bolezni

Razmere bi lahko spremenil tudi dostop do učinkovitih zdravil za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom, ki bi (bodo) nadgradile cepljenje. »Trenutno za zdravljenje okužb z virusom SARS-CoV-2 uporabljamo remdesivir, ki je edino registrirano za preprečevanje razmnoževanja virusa, vendar ni zadosti učinkovito. Uporaba je intravenska, za večjo učinkovitost pa je treba bolezen dovolj zgodaj prepoznati in zdraviti. Drugih zdravil za preprečevanje razmnoževanja novega koronavirusa nimamo. Okužba namreč poteka v dveh fazah, virusni in imunski. V virusni fazi virus neposredno poškoduje predvsem zgornja in spodnja dihala, se razmnožuje in pospešeno uničuje celice (prizadene tudi številne druge organe). Za to fazo ne poznamo učinkovitega zdravila, čeprav nekateri ponujajo vitamin D, ivermektin, kolhicin itn. Trenutno ni na voljo nobenih zanesljivih podatkov, da bi bil na primer ivermektin učinkovit. V drugi fazi okužbe virus izzove imunski sistem, zdravljenje pa poteka ob pomoči glukokortikoidov in še nekaterih drugih učinkovin, ki delujejo protivnetno. A v tej fazi je škoda že narejena,« pojasnjuje infektolog dr. Janez Tomažič in nadaljuje z bolj svetlimi obeti za prihodnost: »S koncem leta naj bi bilo dostopno zdravilo molnupiravir, ki se je po kliničnih raziskavah izkazalo za učinkovito, sploh če ga začnemo uporabljati v zgodnji fazi okužbe. Mogoča je tudi preventivna uporaba, predvsem za starejše in osebe z oslabljenim imunskim delovanjem. Z njegovo uporabo bi lahko preprečili in omilili potek bolezni. Kaže, da zdravilo deluje tudi proti novim različicam virusa in bo po mojem mnenju dobrodošlo orožje v boju z novim koronavirusom.«

»Konec leta naj bi bilo dostopno zdravilo molnupiravir, ki se je po kliničnih raziskavah izkazalo za učinkovito, sploh če ga začnemo uporabljati v zgodnji fazi okužbe. Mogoča je tudi preventivna uporaba, predvsem za starejše in osebe z oslabljenim imunskim delovanjem. Z njegovo uporabo bi lahko preprečili in omilili potek bolezni.«

ABC

A Največ ljudi izbere cepivo proizvajalca Pfizer-BioNTech.

B Proti koncu leta bi lahko za pomoč v boju proti covidu-19 računali tudi na molnupiravir.

C Med mlajšimi nasprotovanje cepljenju najbolj izrazito.