A Starši se izobraževanja o negi otrokove čeljusti in zob lahko udeležijo že med nosečnostjo.

B Nekatere nepravilnosti je mogoče odpraviti že s pravilno vzgojo, enostavnimi pripomočki in vajami, še preden se namesti zobni aparat ali ta sploh ne bo potreben.

C Ohranjanje razvade lahko pomeni recidiv – povrnitev v začetno stanje.

Zobna in čeljustna ortopedija (ortodontija) je del zobozdravstva, ki se ukvarja predvsem s preprečevanjem in odpravljanjem nepravilnosti v rasti in razvoju zobovja in čeljusti. Njen cilj je doseči pravilno oblikovano in skladno delujoče zobovje, ki naj bi v harmoniji z obrazom dajalo estetski videz posamezniku v okolju. Zelo pogosto so ortodontske nepravilnosti posledica sesalnih razvad, k preprečevanju katerih pomembno vpliva tudi zgodnje izobraževanje staršev o oralni higieni dojenčkov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Fekonja, dr. dent. med., spec., Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor.

Foto:  Anita Fekonja

Od nosečnosti dalje

Takoj po rojstvu se orofacialne (področje obraza in ust) funkcije razvijajo, zorijo in postajajo vedno bolj kompleksne. Mednje spadajo dihanje, požiranje in govor, ki med seboj ustvarjajo ravnotežje mehkih tkiv in vplivajo na položaj zob, tvorjenje besed in ne nazadnje na obliko čeljusti in s tem celega obraza.

Na pravilni razvoj zob in čeljustnic (obraznega skeleta) vpliva dinamično ravnotežje mehkih tkiv ustnic, lic ter jezika in zato imajo orofacialne funkcije poleg dednih dejavnikov velik vpliv na razvoj zob in čeljustnic. Ortodontske nepravilnosti so lahko posledica razvad, kot so sesanje dude, sesanje prsta, pitje po steklenički ali posledica funkcionalnih nepravilnosti orofacialnega področja – drža odprtih ust, nepravilni položaj jezika, nepravilno požiranje.

Sesalne razvade

Velik pomen za preprečevanje sesalnih razvad v zgodnjem obdobju otroštva je pravočasno ozaveščanje staršev, že v materinski šoli. Po besedah Anite Fekonja je pri otrocih mater, ki so bile vključene v zobozdravstveni preventivni program med nosečnostjo, manj sesalnih razvad kot pri tistih, ki niso bile deležne zobozdravstvene vzgoje in prosvete. V specialistični pedontološki ambulanti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca so prav na tak posvet vabljeni dojenčki pri starosti devet mesecev, kar pomeni, da imajo starši ponovno možnost prejeti informacije o pravilni oralni higieni in pravilnem razvoju in rasti zob in čeljustnic.

Sledenje pravilnemu razvoju in nasveti o odpravi orofacialnih nepravilnosti sledijo še v drugem in tretjem letu otrokove starosti. V okviru celostnega sistematskega pregleda otrok pri treh in petih letih pa dobijo starši ponovno veliko nasvetov, kako ukrepati, da se nepravilnosti kot posledica razvad zmanjšajo ali odpravijo, in sicer interdisciplinarno sočasno tudi s strani pediatra, psihologa, logopeda in zobozdravnika. Anita Fekonja opaža, da je pri tistih otrocih, čigar staršem so s primeri in modeli nazorno pokazali otrokovo orofacialno nepravilnost in kako se bo stanje z leti slabšalo, s pravočasno opustitvijo razvade izzvenela tudi ortodontska nepravilnost.

Med najpogostejše nepravilnosti sicer spadajo protruzija sekalcev in odprti griz. Protruzija je položaj zgornjih sekalcev, ki so glede na spodnje precej naprej. Pri tem se med tema zobnima skupinama pojavi zev, ki mu rečemo sagitalna stopnica. Odprti griz pomeni, da je med sekalci zev.

Orofacialne funkcije

Dihanje

Normalno/pravilno dihanje je dihanje skozi nos in takrat so mišice ustnic, lic in jezika v dinamičnem ravnotežju; ustnici sta v stiku, jezik ima v ustni votlini takšen položaj, da je konica jezika v stiku s papilo incizivo (sprednji del neba za zgornjimi sekalci), koren jezika pa z mehkim nebom. Pri tem prehaja zrak skozi nosnice v nosno votlino ter naprej v žrelo, grlo, sapnik, sapnici in pljuča.

Dihanje skozi usta je lahko posledica povečanih fiziološki potreb po kisiku (šport), patološkega zmanjšanja prehodnosti nosu (deviacija nosnega pretina, polipi, hipertrofija žrelnice) ali razvad. Bolniki, ki dihajo skozi usta, tudi pogosteje zbolevajo in slabše slišijo. Z ortodontskega stališča pa se razvije ozka zgornja čeljustnica z visokim nebom, zmanjšan je razvoj nosne votline, zgornji sekalci se nagnejo naprej (protrudirajo).

Nastane namreč dinamično neravnotežje med mišicami ustnic, lic in jezika. Pri odprtih ustih so mišice ustnic šibke, jezik je spuščen na ustno dno, večji je pritisk mišic lic na zobno kost v področju ličnikov in kočnikov. Kadar je vzrok za dihanje skozi usta patološko zmanjšana prehodnost nosu, je treba v zdravljenje vključiti otorinolaringologa.

Požiranje

Naravno hranjenje novorojenčka je dojenje, kjer se odvijata dve orofacialni funkciji, in sicer sesanje mleka in požiranje. Pri dojenju se pomika spodnja čeljustnica navzdol ter naprej in navzgor ter nato ponovno zdrsne v začetno lego. Ob tem priteka mleko iz bradavice. Ti akti pomikanja spodnje čeljustnice predstavljajo dražljaj za rast in razvoj čeljustnic.

Ob rojstvu je spodnja čeljustnica fiziološko manjša od zgornje čeljustnice, pomaknjena nazaj (fiziološki retrognatizem). Po rojstvu je rast spodnje čeljustnice intenzivnejša od zgornje, predvsem če so z dojenjem zagotovljeni ustrezni rastni dražljaji.

Pri prehranjevanju po steklenički pa ni dovolj rastnih dražljajev za razvoj spodnje čeljustnice in tako ostane v položaju retrognatizma. Prav tako pri hranjenju po steklenički duda stekleničke ovira stik ustnic, ki sta zato v mirovanju razprti in slabše razviti, kar pa postopoma lahko vodi do drže odprtih ust in dinamičnega neravnovesja mišic.

V obdobju rasti in razvoja poteka tudi zorenje funkcije požiranja, in sicer od otroškega (infantilnega oziroma visceralnega) vzorca požiranja v odrasel (somatski) vzorec požiranja. Pri odraslem vzorcu požiranja je jezik za sekalci in v stiku z nebom, zobje stranskega področja so v stiku, prihaja do krčenja žvečnih mišic in perioralnih mišic, s čimer se doseže stik ustnic med požiranjem. Pri atipičnem tipu požiranja zobje niso v stiku, jezik leži na ustnem dnu ali se vriva med zobe, krčenje žvečnega mišičja je skoraj ali v celoti odsotno.

 

Vrivanje jezika pri požiranju

Govor

Govor je sposobnost, značilna za človeka, in je fiziološka dejavnost tvorbe formiranih artikuliranih glasov. Razvoj govora poteka vzporedno z motoričnim in intelektualnim razvojem in ga razdelimo v predgovorno obdobje in govorno obdobje. Razvoj posameznih glasov poteka postopoma, po določenem vrstnem redu.

Pogosto so vzroki za moten govor motorična nespretnost in nerazgibanost razlikovanja gibov jezika, ustnic ter zgornje in spodnje čeljusti: razvade (predolga uporaba dude ali stekleničke, pogosto tudi sesanje prsta), slab fonematski sluh (oseba ne razlikuje finih odtenkov med glasovi), težava z izgovorom ozkega e in širokega o, nepravilni govorni modeli iz okolja, otrok sprejema napačne informacije o tem, kako naj bi beseda zvenela in ta napačni izgovor prisvoji. Če odkrijemo moteno izreko in z njo povezano morfološko nepravilnost zob in/ali čeljusti, je potrebna interdisciplinarna obravnava, ki vključuje logopeda in ortodonta.

Vaje

Pri otrocih v zgodnjem razvoju lahko s pravočasnimi interceptivnimi posegi odpravimo ortodontsko nepravilnost ali vsaj preprečimo njihovo stopnjevanje. Prav tako je treba vedeti, da brez odprave funkcionalne nepravilnosti rezultat ortodontske obravnave ne bo stabilen.

Drža zaprtih ust in dihanje skozi nos:

vaje za krepitev mišic ustnic in lic

–          otrok drži svinčnik ali lopatko med ustnicami (krepi mišice ustnic in stimulira dihanje skozi nos)

–          otrok izboči ustnice naprej in pošlje poljubček ter preide nazaj v normalno lego oziroma nasmeh

–          otrok zajame zrak in napihne lička

–          otrok zajame zrak in izmenično napihne levo/desno ličko

pasivna drža zaprtih ust

–          lepljenje ustnic z mikropor trakcem npr. pri pisanju domače naloge, gledanju TV, med spanjem (stimulira dihanje skozi nos)

Pravilen položaj jezika:

vaje za krepitev mišic jezika in pravilno lego jezika

–          otrok s konico jezika drsi po nebu nazaj in naprej (otrok konico jezika položi za sekalce (področje papile incizive) in z njo potuje po sredini neba čim bolj nazaj, pri tem se mora jezik neprestano dotikati neba)

 

Primer vaje

–          na majhne kockice narežemo sadje, otrok vzame en košček in ga s konico jezika potisne na nebo ter požre slino. Pri pravilnem požiranju ostane konica jezika v stiku z nebom in košček sadja ostane v ustih. Ob nepravilnem požiranju (z vrivanjem jezika med požiranjem med zobe), se jezik pri požiranju odmakne od neba, košček sadja pade v ustno votlino in pri požiranju sline ga otrok tudi pogoltne.

Kadar je pri otroku prisotna drža odprtih ust in mešano dihanje ali dihanje skozi usta oziroma nepravilna lega jezika, lahko z rednim izvajanjem miofunkcijskih vaj krepitve mišic ustnic, lic in jezika motnjo odpravimo. S tem dosežemo dinamično ravnotežje mehkih tkiv ter pogoje za pravilno rast in razvoj orofacialnega področja. Izvajanje vaj mora biti konstantno in kakovostno, zato je uspešnost v veliki meri odvisna od motivacije otroka in staršev.

Motena izreka

Na pravilen razvoj govora vpliva več dejavnikov, nekateri izmed njih so sluh, vid, motorika govoril. Vsak glas, ki ga otrok izgovori, je sestavljen iz velikega števila gibov govornih organov. Bolj kot bodo razgibani in pripravljeni, lažje in razločneje bo otrok izgovoril posamezen glas. Motoriko govoril (mišice jezika, ustnic, ličnic, mehkega neba), ki neposredno vpliva na artikulacijo glasov, lahko izboljšamo skozi naslednje vaje:

vaje za izpihovanje (dober izpih je osnova za izreko šumnikov in sičnikov, soglasnika F in V ter zapornikov T, P, B, R)

–          otrok skozi slamico piha v vodo in jo s tem vzvalovi

–          otrok piha skozi slamico v žogico za pinkponk in jo premika ter usmerja

–          otrok z usti naredi šobo in piha v košček vate ter ga s sapo usmerja

–          otrok izpihava milne mehurčke (otrok se nauči finega in jakosti točnega izpihovanja)

vaje za motoriko ustnic in ličnic:

–          otrok izboči ustnice naprej in pošlje poljubček

–          otrok zadrži slamico med zgornjo ustnico in nosom tako, da so ustnice izbočene

–          otrok zajame zrak in napihne lička

–          otrok zajame zrak in izmenično napihne levo/desno ličko

vaje za krepitev mišic jezika (pomembno za izgovarjavo glasov R, L)

–          otrok jezik izplazi navzgor proti nosu, navzdol proti bradi, v levi in desni kotiček ust

–          otrok z jezično konico poliže zgornjo in spodnjo ustnico

–          otrok jezično konico izboči v notranjosti levega/desnega lička in oblikuje ‘bombon’

–          otrok z jezično konico ‘počisti’ zgornje in spodnje zobke spredaj in zadaj

– široko odpremo usta in s konico jezika nihamo od enega ustnega kota do drugega

– konico jezika dvignemo daleč nazaj na trdo nebo, da se vidi spodnji del jezika (izgovorimo TD – TD)

 

vaje za krepitev mišic mehkega neba

–          grgranje vode

–          napihovanje balonov

–          zehanje (s tem otrok napenja mišice mehkega neba, vadi vdih in izdih)

–          otrok skozi slamico vsrka in prenaša predmete (vato, papirčke, kovance, fižol …) na različne razdalje

Kadar je pri otroku prisotna motena izreka (dislalija), lahko motnjo z rednim obiskovanjem logopedskih terapij in ob rednem delu doma odpravimo. Trajanje terapije je odvisno od vrste in stopnje motnje, motivacije otroka in staršev, konstantnosti obravnav ter pogostnosti in kakovosti vadbe doma. Torej tudi ko otrok že obiskuje logopeda, mora govorila vsakodnevno razgibavati, če želi, da bo govorna terapija uspešna.

Brez odprave funkcionalnih motenj zdravljenje ortodontske nepravilnosti ne bo uspešno ali pa bo po zaključeni ortodontski obravnavi nastal recidiv (povrnitev v začetno stanje). Zaradi tega je primarnega pomena odprava razvad in funkcionalnih nepravilnosti ter vzpostavitev pravilnih orofacialnih funkcij (dihanje, požiranje, žvečenje, drža zaprtih ust, govor) in s tem dinamičnega ravnotežja mehkih tkiv.