Ko je otrok sprejet v vrtec ali v prvi razred osnovne šole, so starši običajno veseli in zadovoljni rasti in napredka. Vrtčevsko in šolsko okolje pa poleg dobrobiti prinaša tudi neprijetnosti, kot so hitro širjenje okužb, virusnih in bakterijskih, pojav podančic, uši in podobnega. Na kaj vse naj bodo starši pripravljeni, ko otrok začne obiskovati vrtec ali šolo?

Avtorica: Katarina Ravnik

Lani smo se pri otrocih soočali z velikim številom virusnih okužb, predvsem z respiratornim sincicijskim virusom, ki za nekoliko večje otroke, če nimajo pridruženih bolezni, ni toliko nevaren, pri dojenčkih pa se lahko konča tudi s smrtjo. Vrh teh okužb je bil dosežen že konec septembra, običajno pa se pojavi šele v januarju ali februarju. Strokovnjaki so ta nenavadno zgodni pojav pripisali neprekuženosti otrok, ki leto poprej zaradi epidemičnih ukrepov niso obiskovali vrtca in predvsem šole. Upamo lahko, da se lanska izkušnja ne bo ponovila tudi letos.

Respiratorni sincicijski virus

Do prenosa okužbe z virusom RSV pride z vdihavanjem kapljic, ki ga vsebujejo, lahko pa tudi z dotikom – bodisi v stiku z obolelim bodisi z okuženim predmetom (na primer igrače v vrtcu). Pri starejših otrocih se običajno razvije le blaga do zmerna okužba pljuč, okužba pri dojenčkih, ki nemalokrat poteka v zelo hudi obliki, pa lahko povzroči tudi smrt.

Okužba z RSV do drugega leta starosti doleti vsakega malčka; začne se v zgornjih dihalih in se kaže kot kihanje, smrkanje, zamašen nos, povišana telesna temperatura, nato pa v enem dnevu ali najkasneje v treh preide v spodnje dihalne poti. Virus lahko skozi male dihalne poti prodre do pljučnih mešičkov in jih okuži; razvije se pljučnica.

Simptomi težje okužbe z RSV (nujno je takojšnje ukrepanje) so naslednji: skoraj neprekinjen kašelj, napadi kašlja; težko, hitro, sunkovito dihanje, stokanje. Otrok je miren, nezainteresiran za okolico, bled, apatičen, poležuje, večinoma spi. Slabo je (nekateri dojenčki sploh ne zmorejo sesati). Pomožne dihalne mišice se ugrezajo, vidi se kot ugrezanje prsnega koša med rebri, kimanje z glavo, ugrezanje odprtine v vratu … Otroku pri govorjenju zmanjkuje zraka, pojavijo se modrikaste ustnice in nohti (cianoza).

Priporoča se, da v družinah, kjer imajo dojenčka, otrok v času okužb ne pošiljajo v vrtec.

Pnevmokokne okužbe

V neugodnem hladnem in vlažnem vremenu, ki se pojavlja v jesensko-zimskem obdobju, se močno povečajo pnevmokokne okužbe. Večinoma obolevajo otroci, mlajši od petih let. Gre za eno najpogostejših bakterijskih okužb, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae.

Najbolj pogoste hude ali invazivne okužbe, kjer bakterije vdrejo v sterilne telesne predele, so pnevmokokni meningitis, sepsa, bakteriemija in pljučnica. Pri otrocih je sicer najpogostejša s pnevmokoki povzročena neinvazivna okužba vnetje srednjega ušesa, pnevmokoki pa lahko povzročajo tudi okužbe obnosnih votlin, sklepov, mehkih tkiv itd.

Bolezni, ki jih povzroča pnevmokok

Gnojni meningitis je vnetje možganskih ovojnic. Bolezen nastopi običajno dokaj hitro, v nekaj urah, značilni zanjo so motnja zavesti (od zaspanosti do nezavesti), povišana telesna temperatura, bruhanje, bolečine, otrok je bled, včasih ima krče, pri večjih otrocih je izražena tudi otrplost tilnika. Bolnik s takimi znaki in simptomi sodi takoj v bolnišnico, a tudi ob hitrem in učinkovitem zdravljenju je smrtnost zaradi pnevmokoknega meningitisa še vedno zelo velika, posledice prebolelih pa lahko resne: gluhost, epileptični napadi, duševne motnje.

Prikrita bakteriemija in sepsa ali zastrupitev krvi pomenita različne stopnje prisotnosti in razmnoževanja bakterij v krvi. Pri bakteriemiji bakterije vdrejo v kri, krožijo po organizmu, ne povzročijo vnetja v organih. Značilni so povišana temperatura, mrzlica, pojavi se izrazito slabo počutje. Mesta okužbe se ne da najti, iz vzorca krvi se lahko izolirajo bakterije. Bakteriemija, povzročena s pnevmokoki, je pogosta pri majhnih otrocih.

Bakterijska pljučnica je pri otrocih skoraj v 90 % povzročena s pnevmokoki. Bolezen se običajno pojavi po predhodni virusni okužbi dihal. Pojavi se nenadna visoka temperatura, pogosto tudi mrzlica, težje dihanje, kašelj pa se običajno pojavi šele kak dan kasneje. Ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju so zapleti redki in bolezen ne pušča posledic.

Za vnetjem srednjega ušesa najpogosteje zbolevajo otroci, mlajši od treh let. Krivec za to okužbo so v večini primerov pnevmokoki. Bolezen se začne nenadno s hudo bolečino v enem ali redkeje v obeh ušesih ter povišano temperaturo. Če se vnetja ponavljajo, to lahko vodi v okvaro sluha.

Ne smemo prezreti dejstva, da so otroci, ki se zdravijo z antibiotiki, dovzetnejši za črevesne okužbe, saj imajo načeto črevesno floro in imunski sistem, zato pogosto takoj po koncu zdravljenja ali celo že med njim dobijo še kakšno trebušno virozo, ki jo spremljata bruhanje in driska. Zaradi tega priporočajo, da je otrok v času jemanja antibiotikov v domači oskrbi.

Norice

Za norice ali tudi vodene koze so najznačilnejši majhni, srbeči, mehurčkasti izpuščaji (največkrat se najprej pojavijo na obrazu, hrbtu in na prsih). Mehurčki čez čas počijo in iz njih najprej mezi tekočina, pozneje se spremenijo v kraste. Virus ima inkubacijsko dobo med 14 in 16 dni pa vse do 30 dni.

Prenaša se kapljično (po zraku, s slino, kihanjem, kašljanjem itd.) in je zelo kužen – zbolelo naj bi kar 90 % ljudi, ki so bili v stiku z obolelim. Kužnost je največja dan ali dva pred pojavom mehurčkastih izpuščajev, ko za okužbo še ne vemo, in vztraja, vse dokler se kraste ne posušijo. Nekaj dni prej za okužbo izvemo zaradi povišane telesne temperature, glavobola in izgube teka.

Zbolijo lahko tako otroci kot odrasli

Pri otrocih je načeloma potek bolezni blažji, zdravljenje pa simptomatsko, srbečico lahko olajšamo z antihistaminiki, povišano temperaturo s paracetamolom, strokovnjaki pa svetujejo, naj starši otrokom postrižejo nohte in jim, vsaj ponoči, na roke nadenejo rokavičke, da se ne bi do krvi spraskali. Priporočljivo je, da se vsakodnevno prhamo z mlačno vodo, po tem telesa z brisačo ne drgnemo, ampak ga le narahlo popivnamo.

Pomembno je, da otrok v obdobju kužnosti ostane doma, torej dokler se vse kraste ne posušijo, da ne bi prenesel virusa še na ostale otroke in da bi se izognili nastanku težjih zapletov.

Uši in podančice

Vstop v šolo pa spremljajo lahko tudi druge nadloge, kot je širjenje različnih zajedavcev. Predvsem imamo v mislih podančice ali po domače gliste in naglavne uši.

Podančice so 8–13 mm veliki zajedavci bele barve, ki živijo v človeških prebavilih. Okužba najpogosteje prizadene predšolske in šolske otroke.

Približno tretjina okuženih nima simptomatskih znakov, pri ostalih pa je najznačilnejši simptom srbečica okrog zadnjika, ki se pojavi, ker oplojena samica leže lepljiva jajčeca v tople in vlažne gube okrog zadnjika. Ob okužbi se lahko pojavijo tudi bolečine v trebuhu ter slabost in bruhanje.

Podančice se odpravljajo s protimikrobnimi zdravili, ki se jih vzame v enkratnem odmerku in čez 14 dni to ponovi. Zdravilo jemljejo tudi vsi člani gospodinjstva, saj so morda prav tako okuženi. Poleg tega so potrebni drugi ukrepi: posteljnino operemo na temperaturi nad 60 °C in jo menjamo dvakrat tedensko, brisače menjamo dnevno (vsak v gospodinjstvu naj ima svojo) in operemo plišaste igrače ali jih zamrznemo. Strokovnjaki tudi pri podančicah priporočajo, naj starši otroku postrižejo nohte in mu skušajo preprečiti praskanje okrog zadnjika (lahko tudi z rokavičkami) ali grizenje nohtov. Roke naj si otrok redno umiva z milom.

V vrtcih in šolah se pogosto pojavijo naglavne uši (pediculus humanus capitis), ki živijo na laseh in le redko tudi na trepalnicah ali obrveh. Kako jih odpraviti? Uporabljamo sredstva za razkuževanje oziroma posebni šampon. Nanesemo ga na neoprane suhe lase in pustimo učinkovati deset minut. Po tem času lase natančno prečešemo najprej z navadnim, nato pa še z zelo gostim glavnikom. Postopek se ponovi čez sedem do deset dni.

Dobro pregledamo tudi vse družinske člane. Uši lahko preživijo tudi teden dni brez hrane, zato moramo oprati vsa oblačila in posteljnino v vodi s temperaturo nad 60 °C. Potrebno je posesati sedežne garniture in preproge. Glavnike in krtače namočimo v vroči vodi, nepralne stvari, kot so vzglavniki ali plišaste igrače, pa za dva tedna zapremo v neprodušno zaprte vreče ali jih za en dan zamrznemo v zamrzovalniku.

ABC

A Lani smo se soočali z velikim številom virusnih okužb, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

B V hladnem in vlažnem okolju se močno povečajo pnevmokokne okužbe.

C Odpravljanje podančic poteka s protimikrobnimi zdravili, potrebni pa so še drugi ukrepi v družini.