Z Ano Pekle Golež, dr. med., specialistko anestezije, z Onkološkega inštituta v Ljubljani smo se pogovarjali o uporabi akupunkture kot komplementarne metode uradni medicini. Med drugim nas je zanimalo, kako poteka zdravljenje z akupunkturo, pri katerih težavah je najbolj učinkovito, pri katerih težavah pa se tovrstno zdravljenje ne priporoča. Dotaknili smo se tudi položaja akupunkture v našem zdravstvenem sistemu.

Avtorica: Maja Korošak

Naša sogovornica je najprej odgovorila na vprašanje, kje so vzroki, da se akupunktura kot metoda zdravljenja tako počasi uveljavlja v našem zdravstvenem sistemu. Menila je, da je najbolj akuten problem pomanjkanje izobraženega kadra. Le redki zdravniki v protibolečinskih ambulantah se namreč ukvarjajo le z akupunkturo. Dejala je, da je za to potrebno dodatno izobraževanje, saj v okviru študija medicine s področjem akupunkture ni stika. Seveda pa tej komplementarni metodi moraš biti naklonjen.

»Gotovo pa gre pri tem za večplasten problem. Treba je namreč prepoznati to metodo kot koristno za paciente. V tistih ustanovah, kjer akupunkture še ne uporabljajo, je to ena od težav. Morda je treba o tem več govoriti, tudi skozi usta zadovoljnih pacientov. Tretje pa so omejitve zavarovalnice, ki večjega števila primerov ne bi plačale,« je dr. Pekle Golež naštevala možne vzroke počasnega prodiranja akupunkture v zdravstvene ustanove.

Res pa je, je še dodala, da akupunktura ni čudežna paličica, ki bi lahko rešila vse zdravstvene težave. Na onkološkem inštitutu letos praznujejo 30 let uporabljanja akupunkture v namene zdravljenja oziroma podporne terapije. Začela je dr. Višnja Kolonič, ki je akupunkturo prepoznala kot uporabno metodo pri zdravljenju stranskih učinkov hormonske terapije, ki se pri nas kar veliko uporablja.

Na onkološkem inštitutu

Kako akupunkturo uporabljajo na onkološkem inštitutu danes? »Z akupunkturo na onkološkem inštitutu predvsem lajšamo težave bolnikom, torej ni metoda, ki bi jo uporabljali v prvih bojnih vrstah. Gre za komplementarno metodo, ki jo pri nas predvsem uporabljamo za zmanjševanje bolečine. To je tudi indikacija, ki jo zdravstvena zavarovalnica plačuje. Lahko rečem, da skorajda ni pacienta, ki ne bi imel bolečin.« Kakšne pa so njene izkušnje glede uspešnosti akupunkture?

»Ko se pogovarjam s pacienti in pacientkami, jih povprašam po njihovih pričakovanjih in jim tudi predstavim, kakšen je domet tega zdravljenja. Tako imamo poenotena pričakovanja. Zame je 50-odstotna uspešnost, kar pomeni, da se neki simptom umiri do 50-odstotno, zelo zadovoljiva. Na splošno za vsako zdravljenje, ki je uspešno vsaj 30-odstotno, rečemo, da je učinkovito. V teh okvirih je torej uspešnost akupunkture od 80 do 90 %.

Okoli 10 % pacientov pa se na tovrstno zdravljenje ne odziva. To je podobno kot pri drugih načinih zdravljenja: tudi pri akupunkturi ni stoodstotnega učinka,« je še povedala dr. Pekle Golež. Na onkološkem inštitutu z akupunkturo zdravijo približno petino bolnikov (z najhujšimi) stranskimi učinki sistemskega onkološkega zdravljenja vseh pacientov.

Potek akupunkturnega zdravljenja

Paciente večinoma k njim napotijo lečeči onkologi, določene pa tudi osebni zdravniki. Kako poteka? »Najprej ocenim, ali je realno pričakovati, da bo zdravljenje uspešno. V veliki večini tako tudi je, le 10 % pacientom na začetku povem, da bi bilo bolje poskusiti kaj drugega. Na začetku imam s pacientom uvodni pogovor, kjer jim razložim potek terapije. Nekdo, ki ima zelo nizek prag bolečine, ni dober kandidat za zdravljenje z akupunkturo.

Načelno akupunktura sicer ni boleča, če boli, to pomeni, da iglica ni na pravem mestu. Zato pacientom tudi naročim, naj mi povedo, če bi jih slučajno bolelo. Bolečina je tudi v tem primeru opozorilna in govori o tem, da je iglica preblizu živca ali na kakšni oživčeni strukturi, sicer pa je prijetna metoda in pacienti se med izvajanjem terapije običajno zelo sprostijo,« razlaga potek terapije dr. Pekle Golež. Koliko iglic se zabode v takšni terapiji? »Odvisno od tega, koliko indikacij zdravimo.

Če zdravimo eno indikacijo, lahko zadostuje le šest iglic, če jih več, potem lahko tudi 20 iglic. Večinoma začnemo z iglico na glavi, kjer je točka, ki poveča človekovo sprejemanje, kakšno iglico zabodemo v uhelj, s temi točkami dosežemo hitrejši, bolj akuten učinek.. Nekatere iglice zabadamo lokalno, na mesta, kjer pričakujemo izboljšanje, druge iglice delujejo na bolj oddaljena mesta v telesu.« Posamezna terapija traja na začetku od 15 do 20 minut, naslednje okoli 30 minut.

Potrebnih je od osem do deset ponovitev in če se le da, potem na teden izvedejo dve terapiji, tako da zdravljenje traja od 5 do 6 tednov. Kako hitro pa lahko bolnik začuti učinke te terapije? »To je povsem individualno. Nekateri poročajo, da spremembo čutijo že po eni terapiji. Po mojih izkušnjah je zelo hiter učinek pri nespečnosti. Večinoma pa poročajo, da jim terapija začne učinkovati nekje na polovici srečanj,« je še povedala dr. Pekle Golež.

Kdaj ne?

V katerih primerih akupunktura ni primerna? »Prvo je zagotovo to, da ima človek zelo nizek bolečinski prag. Nekateri se celo bojijo igel. Ko zbodem, pa vidijo, da zbadanje z akupunkturnimi iglicami ni niti približno tako boleče kot na primer takrat, ko nam vzamejo kri ali namestijo kanal. Akupunkturne iglice so namreč veliko tanjše od tistih, ki se sicer uporabljajo v medicini.

Zabodejo se različno globoko, točke so namreč na različnih mestih: včasih gremo le milimeter ali dva pod kožo, včasih pa kar nekaj centimetrov, predvsem tam, kjer je več tkiva.« Akupunktura je kontraindicirana tudi v primeru motenj strjevanja krvi. Lahko bi namreč povzročila krvavitve, kri bi se lahko nabirala v telesu, se inficirala, v najslabšem primeru bi lahko prišlo do večje izgube krvi.

Zato vedno preverijo, ali bolniki nimajo kakšne prirojene bolezni, ki bi povzročala slabše strjevanje krvi, ali pa da ne jemljejo zdravil proti strjevanju krvi. Kontraindikacija za akupunkturo pa so tudi hude okužbe in septična stanja. Pacienti, ki so na kemoterapiji, imajo pogosto zavrto delovanje kostnega mozga in zato zelo oslabljeno odpornost in tudi motnje v strjevanju krvi. Akupunktura prav tako ni učinkovita kot metoda zdravljenja bolezni. Raka, na primer, ne zdravimo s to metodo, je poudarila zdravnica.

»Pacientom to vnaprej povemo. Gre za podporno terapijo, ki bolniku izboljša kakovost življenja. Ker jih manj boli, imajo boljši tek, so manj utrujeni, jih manj boli, občutijo manj slabosti …« je omejitve te metode opredelila dr. Pekle Golež.

Na splošno o akupunkturi

Na splošno je akupunktura najučinkovitejša pri zdravljenju bolečine, vendar ni za vse vrste bolečin enako dobra. Po zadnji metaanalizi, ki so jo izvedli, so pregledali 122 različnih indikacij, našli so dokaze za 117 različnih stanj. Raven dokazov pa je seveda različno močna, pove naša sogovornica. »Najmočnejši dokazi so za bolečine v križu, bolečine v kolenih pri osteoartritisu, glavobol, slabost in bruhanje iz različnih razlogov, pa tudi pri alergijskem rinitisu, nekoliko manj pri astmi.

Dokazi o delovanju pri vročinskih oblivih, ki so ob hormonskem zdravljenju podobni kot pri menopavzi, so zmerni. Zelo dobro lahko zdravimo nespečnost, akupunktura pa lahko služi tudi kot priprava na porod ter pri zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja.

Manj kakovostni dokazi so za akupunkturo kot del anestezije oziroma analgezije, nekateri pa jo uporabljajo pri rehabilitaciji po možganski kapi,« našteva možnosti uporabe dr. Pekle Golež in za konec bolnikom še polaga na srce, da je pomembno ne odlašati s sistemskim onkološkim zdravljenjem zaradi komplementarnih metod. Akupunktura je predvsem podpora in lajšanje težav, zato da drugo zdravljenje lahko naredi svoje.

Kaj je akupunktura

Znana je že vsaj 3000 let, principi zdravljenja pa so še vedno zelo podobni. Je del tradicionalne kitajske medicine, pri nas pa je to nekakšen hibrid med tradicionalno kitajsko medicino in z dokazi podprto medicino. Še vedno uporabljajo točke po meridianih, to, kako deluje akupunktura, pa je kolikor se le da podprto z dokazi.

Raziskujejo, kako deluje, v katerih primerih, zaradi česa deluje … na celični oziroma molekularni ravni. Zelo pomemben pa je nespecifični del tega zdravljenja, ki je odvisen od odnosa med zdravnikom in bolnikom.

Izobraževanje

Šola akupunkture je v Sloveniji obstajala že v preteklosti, v zadnjih letih pa je Združenje za akupunkturo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, ponovno obudilo to šolo in določilo, koliko ur izobraževanja je potrebnega in koliko ur prakse. Eno leto traja teoretični del, sledi praktični del, ki ga vodi mentor. Slovenski zdravniki pa se lahko izobražujejo tudi v tujini, na primer v Zagrebu ali v Avstriji.

ABC

A Akupunktura kot metoda zdravljenja se le počasi uveljavlja v našem zdravstvenem sistemu.

B Gre za komplementarno metodo, ki jo na onkološkem inštitutu uporabljajo predvsem za zmanjševanje bolečine.

C Na splošno se z akupunkturo najpogosteje zdravijo bolečine v križu, v kolenih pri osteoartritisu, glavobol, slabost in bruhanje, pa tudi pri alergijskem rinitisu.