Ob svetovnem dnevu boja proti bolečini, ki je 11. oktobra vsako leto, spoznajmo Slovensko združenje za lajšanje bolečine SZZB, ki je nastalo leta 1996. Od takrat naprej je del svetovnega združenja za študij bolečine IASP in EFIC, Evropskega združenja za zdravljenje bolečine. SZZB dejavno deluje predvsem na področju izobraževanja strokovne in laične javnosti na področju lajšanja akutne in kronične bolečine. Redno prireja seminarje in srečanja tako o osnovah kot tudi novostih na področju lajšanja bolečine. Uči o pravočasnem, individualnem in multidisciplinarnem pristopu k zdravljenju bolečine.

Avtorica: Irena Pfundner

Marca letos je bila za novo predsednico SZZB imenovana Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziolgije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine ter evropska diplomantka bolečinske medicine (EDPM). Jerković Parać je od leta 2009 zaposlena na oddelku za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Povedala nam je, da je »prednostni cilji združenja predvsem strokovno nadaljevanje dela združenja, kar vključuje predstavljanje novih metod zdravljenja, pripravo novih standardov zdravljenja in multidisciplinarnost, torej povezovanje vseh strok, ki se ukvarjajo z bolečino v eno skupno poslanstvo in v okviru vsake bolnišnice, tako na terciarni kot sekundarni ravni.

Cilj je tudi izobraževanje mladih kadrov, ki se bodo ukvarjali z zdravljenjem kompleksnih bolečinskih sindromov in boljša komunikacija med posameznimi strokami, udeleženimi v zdravljenju bolečine.«

Sama je, kot pravijo na združenju, velika strokovnjakinja za področje zdravljenja bolečine, leta 2017 je v Madridu opravila tudi evropski izpit o medicini bolečine. Ta izpit je odlična potrditev lastnega znanja in napredovanja in, kot pravi, »dinamičen instrument učenja vseh vidikov zdravljenja bolečine, saj zajema vse od osnov fiziologije in patofiziologije bolečine do učenja biopsihosocialnega pristopa v zdravljenju kronične bolečine, poglobi znanja o posameznih vrstah bolečine, pravilni uporabi terminologije, načinih raziskovalnega dela in obdelave rezultatov zdravljenja, epidemiologije, načina diagnostike bolečinskih sindromov in farmakologije«.

Kaj je bolečina?

IASP bolečino definira kot neprijetno senzorično in čustveno izkušnjo, povezano z dejansko ali potencialno poškodbo živčnih vlaken. Po besedah sogovornice je »bolečina vedno osebna izkušnja, na katero v različni meri vplivajo biološki, duševni in socialni dejavniki. Skozi svoje življenjske izkušnje se posamezniki naučijo koncepta bolečine.

Čeprav ima bolečina navadno prilagoditveno, fiziološko vlogo, ima lahko škodljive učinke na delovanje ter socialno in duševno počutje.« Zelo pomemben pri bolečini je individualni pristop k vsakemu bolniku. IASP pri tem opozarja na pomembnost pogovora, razumevanja in dobre anamneze pri zdravljenju bolečine. V tem se skriva uspešnost zdravljenja in obvladovanja bolečine.

Bolečino se da zdraviti, omiliti in z njo živeti. Obvladovanje bolečine je skupek različnih pristopov zdravljenja, ne samo farmakoloških, in mora biti individualno prilagojeno za posameznega bolnika. Jerković Parać trdi, da se mora »vsak zdravnik, ki se ukvarja z zdravljenjem kronične bolečine, zavedati, da je individualen pristop k vsakemu bolniku zelo pomemben.

Ne obstaja idealnih smernic, te so postavljene in v zadnjem času jih je veliko. Prilagoditev zdravljenja in načrt terapije pa pomagata bolniku tudi pri razvoju njegove lastne prilagoditve – sprememba življenjskih navad, dobro zastavljena terapija in redne kontrole terapije, napredovanja bolnika in s tem tudi sprememba odnosa do bolečine. Veliko je odvisno od pristopa terapevta in dobrega sodelovanja z bolnikom.«

Akutna vs. kronična bolečina

Bolečino lahko razdelimo na akutno in kronično glede na trajanje bolečne, po vrsti pa na nociceptivno, nevropatsko, nociplastično bolečino ter bolečino pri rakastih obolenjih, ki je pogosto kombinacija prej navedenih. Časovno gledano sodijo med kronične bolečine tiste, ki trajajo več kot tri do šest mesecev. »Kot anesteziologinja se vsakodnevno srečujem z akutno bolečino po operativnih posegih. K čimboljšemu zdravljenju akutne bolečine nam pomagata dobra priprava bolnika in ustrezno zdravljenje, poznavanje bolnikove zgodovine, farmakoterapije. Bistvenega pomena je vključitev protibolečinske ambulante v bolnišnice in spremljanje bolnika od začetka prihoda pred operacijo do perioperativnega obdobja, preprečevanja stranskih učinkov zdravil in pravilna zastavitev terapije ob odpustu iz bolnišnice,« pravi sogovornica.

Ena največjih težav sodobnega časa pa je kronična bolečina. Ta prizadene posameznika ne samo telesno, ampak tudi duševno, spreminja njegovo vsakdanje življenje, socialne stike, povzroča depresijo. »Zelo pomembno je, da bolniki začnejo z zdravljenjem ob pravem času. Zdravljenje naj ne zajema samo zdravil, temveč vse možne načine, ki omilijo bolnikovo trpljenje. Ključna je prepoznava in takojšnja usmeritev na nadaljnje zdravljenje in terapije, prilagojene vsakemu posamezniku,« še dodaja.

Kronična bolečina je po najnovejših definicijah strokovne javnosti in IASP bolezen, ki zahteva celostno obravnavo bolnika. »Slovensko združenje za zdravljenje bolečine si prizadeva predvsem za vključitev multidisciplinarnega in interdisciplinarnega tima že na ravni sekundarnih bolnišnic pri zdravljenju in postavitev bolnika v center. Idealno bi bilo, da se takoj po prepoznavi takšnega bolnika naredi interdisciplinarni tim že na sekundarni ravni,« pojasnjuje sogovornica, a hitro doda: »Tukaj moramo še veliko narediti zlasti v dogovoru z zavarovalnicami, da bi se takšni programi čim prej ustanovili. Prav tako je izredno pomembna dobra komunikacija s terciarnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z zdravljenjem kroničnega bolečinskega sindroma.«

Leta 2019 so v SZZB izvedli raziskavo o trendih pojavljanja kronične bolečine v Sloveniji. Ta je pokazala, da je kronično bolečino občutilo 22 % anketirancev, bolj pogosta je bila med ženskami kot moškimi, skoraj vsak treji anketiranec v starosti nad 60 let je trpel za kronično bolečino. Najpogosteje je šlo za bolečine v križu, sklepih in okončinah. Nevropatsko bolečino kot posebno vrsto kronične bolečine je navajalo 12 % anketirancev. Kronična bolečina najbolj vpliva na težave s spanjem, na delo v službi, povečan obseg bolniških staležev itd. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2006 je bil opazen trend boljšega obvladovanja kronične bolečine, kar pomeni, da se je vendarle v zadnjih 13 letih obravnava kronične bolečine izboljšala.

Doživljanje bolečine

Znano je, da ima izkušnja bolečine dve različni živčni poti. Na prvi poti signali bolečine prihajajo iz katerega koli dela telesa in se aktivirajo v tistih delih možganov, ki so povezani z zaznavanjem bolečine. Ljudje se na to aktivacijo odzovejo različno zaradi občutka, ki ga določa aktivacija druge poti. Ta druga pot vključuje dele možganov, ki so povezani z motivacijo in čustvi. Poleg tega na zaznavanje bolečine vplivajo tudi drugi nefiziološki dejavniki, kot so osebnost, prepričanja, trenutno duševno stanje posameznika, družbenokulturne spremenljivke, učenje in čustvena odzivnost.

»Najmanjši možni bolečinski dražljaj, ki izzove bolečino, se imenuje prag bolečine. To je individualna karakteristika vsakega posameznika. Po nekaterih raziskavah se doživljanje bolečine razlikuje pri moških in ženskah. Prag bolečine je nekako prirojen. Na drugi strani imamo toleranco bolečine, ki je naučena in je odvisna od vsakega posameznika posebej,« nam je pojasnila razliko Jerković Parać. Poznamo pa še psihogeno bolečino, ki se lahko pojavlja brez znakov nekega očitnega fiziološkega dražljaja. »Ta je v zadnjem času zelo pogosta in pomembno je, da pri tovrstni bolečini bolniku verjamemo, da ga boli. V veliko primerih jo povzroči stres, izgorelost ali nizka samozavest posameznika,« še opozarja sogovornica.

Šola obvladovanja bolečine

To je velik korak v slovenskemu prostoru in na neki način »otrok« SZZB. Namenjena je učenju o osnovnih fizioloških in patofizioloških osnovah bolečine, pravilni diagnostiki in terapiji. Namenjena je vsem medicinskim strokovnjakom, predvsem različnim zdravnikom specialistom, ki se v vsakdanjem delu srečujejo z bolniki z bolečinami. V zadnjem času je bil dodan še modul z diplomo Slovenskega zdravniškega društva, kar se priznava kot dodatno znanje iz obvladovanja bolečine. »Šola je multidisciplinarna. Na njej predstavljamo vse možne vidike zdravljenja akutne in kronične bolečine ter zdravljenje bolečine v paliativni oskrbi. Vsi predavatelji so strokovnjaki na svojem področju in vsaka generacija prejme najnovejša znanja,« pojasnjuje sogovornica.

Sicer pa SZZB organizira vsakoletne seminarje in se dejavno vključuje v IASP, letos bodo izvedli Malo šolo bolečine za družinske zdravnike, dejavno sodelujejo s strokovnimi organizacijami in razširjenimi strokovnimi kolegiji anesteziološke stroke itd. »V mojem mandatu bo moja prioritetna naloga predvsem ureditev in definicija vseh anestezioloških storitev – od UZ in RTG blokad, radiofrekvenčne in krioablacije živcev, anestezioloških postopkov za obvladovanje kronične bolečine v celoti,« napoveduje nova predsednica združenja in dodaja: »V zadnjem času opažamo tudi porast bolečinskih sindromov pri bolnikih po zdravljanju rakastih obolenj. Zelo pomembno je pravočasno ukrepanje in načrtovanje zdravljenja v tej skupini bolnikov z vsemi ostalimi metodami, tudi denimo akupunkturo.«

Sodobna tehnologija ponuja veliko oblik samopomoči in programov okrevanja. Sogovornica pa meni, da ni dobro samo slediti vsem trendom, temveč je treba vsako dejavnost individualno prilagoditi.

A Kronična bolečina je bolezen.

B Bolniku verjemimo, da ga boli.

C Skoraj četrtina anketirancev je občutila kronično bolečino.