Avtorica: Vesna Mlakar
Bolje preprečiti kakor zdraviti je geslo, ki nam lahko prihrani marsikatero težavo. Čeprav pri omembi besede inkontinenca običajno najprej pomislimo na starejše, pa se s to težavo srečujejo tudi nekateri mladi, nosečnice in zelo aktivni posamezniki. Inkontinenca se lahko pojavi zaradi mišične oslabelosti, kar vodi do uhajanja urina. Oslabitev mišic medeničnega dna je lahko tudi posledica poroda. Dvigovanje težkih bremen ali pretirana intenzivna vadba lahko prav tako pritiskata na medenično dno in povzročita težave s kontrolo mehurja. Pri Mednarodni zvezi za kontinenco (ICS) pomeni inkontinenca vsako nekontrolirano uhajanje urina, ki predstavlja higienski in tudi že socialni problem, saj zajema več kot 5 % populacije.
Na področju zdravja lahko s preventivo naredimo največ. Tudi pri negi kože tu ni izjem. »Zelo pomembno je, da je koža čim bolj suha, negovana, da se odstranijo nečistoče in morebitna odmrla koža iz kožnih gub. Pri nastanku vnetij in kožnih sprememb je treba ukrepati takoj, da se stanje čim prej popravi. Mogoče pa ni odveč omeniti, da lahko ženske z izvajanjem vaj za krepitev mišic medeničnega dna težave z uhajanjem urina preprečijo ali pa vsaj omilijo. Pri blagi oziroma začetni urinski inkontinenci si lahko pomagamo že sami s spremembo življenjskega sloga,« svetuje diplomirana medicinska sestra Gabrijela Pirc. Ključne spremembe življenjskega sloga zajemajo predvsem opustitev kajena, manj vnosa kofeina, alkohola, gaziranih pijač, začimb, kislega sadja, predelanega sladkorja. V primeru povečane telesne teže je treba razmisliti tudi o zdravem načinu hujšanja.
»Pri higieni starejših, ki se soočajo z inkontinenco, je pomembno vedeti, da se njihova koža stanjša, vezivno tkivo ni več tako elastično, nastajajo gube, zmanjša se tudi sposobnost uravnavanja telesne temperature, zaradi tega je treba še posebej pozorno skrbeti za preventivo nastanka morebitnih vnetij in sprememb, ki bi na koži lahko nastale. Pri inkontinenci je koža okoli genitalij zelo izpostavljena vlagi, zaradi česar je možnost nastanka sprememb in vnetij na koži zelo velika. Pomembna je tudi redna menjava inkontinenčnih pripomočkov, vložka oziroma plenice. Če so pri tem starejši še samostojni, je pomembno, da redno umivajo anogenitalni predel s tekočo vodo in pH nevtralnim milom, da ne pride do okužbe. Zelo pomembno je tudi, da ta mesta potem dobro osušimo, s tem bomo preprečili nastanek vlage in morebitna vnetja,« razloži Pirc, izkušena diplomirana medicinska sestra na področju zdravstvene nege in oskrbe v domu upokojencev.
Pirc je izpostavila, da je zelo pomembna tudi izbira materiala, iz katerih so izdelane plenice, ter njihovo pravilno nameščanje. »Pomembno je, da material zagotavlja zračnost, da je dobro vpojen, da površina, ki je v stiku s kožo, ostane suha, da zagotavlja zaščito pred iztekanjem, da plenice nevtralizirajo neprijetne vonjave in so dermatološko testirane. Ne smemo pozabiti na pravilno velikost, saj prevelike ali premajhne plenice svoje naloge ne morejo opraviti zadovoljivo,« pojasnjuje vodja na področju zdravstvene nege. Opozori še na pravilno nameščanje in pokaže, da je treba plenico po dolgem najprej prepogniti, da nastane »žleb«, v katerega se ujamejo izločki, ki potem ne iztekajo.
Pomembno je nastaviti tudi pravilno višino. Do faze, ko so potrebne plenice, se pride počasi. »Običajno se začnejo težave z uhajanjem urina s stresno inkontinenco, kar pomeni uhajanje posameznih kapljic urina pri kihanju, kašljanju, teku, naporu, zelo polnem mehurju in podobno. V začetku se večina oseb poslužuje uporabe vložkov. Ko se težave stopnjujejo, ko blato ali urin nekontrolirano uhajata večkrat in vložek ni več zadosten, na osnovi pregleda pri ginekologu, urologu ali osebnem zdravniku dobijo naročilnico in izberejo vložke, ki so bolj vpojni. Ko vložki ne zadostujejo več, se je treba počasi odločiti za plenice. Na srečo se je v današnjem času stigma zaradi nošenja plenic malo zmanjšala. Občasno pa se zgodi, da osebe potrebujejo plenice tako rekoč čez noč zaradi nepremičnosti, po posegih in podobno.«
Pravilna higiene posameznika, ki se sooča z inkontinenco, je zelo pomembna, še posebno tistega, ki je že nepremičen. »Zaradi izločkov, ki se zadržijo v plenici, lahko namreč pride do uroinfektov, ginekoloških težav pa tudi do večjih okužb, če so na koži prisotne rane. Zaradi povečane vlage so zelo pogosta glivična vnetja, ki se težko zdravijo, ker je koža v plenički vlažna. Poudariti je treba, da je pri preprečevanju okužb zelo pomembno pravilno izvajanje anogenitalne nege,« pojasni Pirc in pove, da zdravstveni sistem za nego starejših v domu upokojencev nameni (le) štiri plenice na dan, vendar v domu Impoljca poskrbijo, da jih oskrbovanci dobijo toliko, kolikor jih potrebujejo.
Direktorica področja zdravstvene nege izpostavi še zunanje dejavnike, kot je vročina, ki vplivajo na dehidracijo, ta pa lahko stanje kože močno poslabša. Zato je pomembno skrbeti za zadovoljiv vnos tekočine – pa ne samo poleti, temveč čez celo leto. Pri nepomičnih osebah je treba izpostaviti še težave, ki nastanejo pri ležanju zaradi zmanjšane prekrvavljenosti kože. »Posebno pozornost je treba namenjati preprečevanju nastanka razjed, ki nastanejo zaradi pritiska. Uporabljati je treba pripomočke, kot so razne blazine, mehke podloge in podobno. Še vedno je osnova obračanje in spreminjanje lege telesa in položajev, da se spremeni pritisk na posamezni del telesa,« še doda Pirc.
Inkontinenca negativno vpliva na intimno, socialno in vsakdanje življenje. Pri ženskah se pojavi dvakrat pogosteje kot pri moških in narašča s starostjo. Posamezniki, ki se soočajo z uhajanjem urina, še vedno (pre)pogosto prikrivajo nastale težave svojim družinam in celo zdravnikom. Dve tretjini posameznikov težave prikriva zaradi sramu in pomanjkanja informacij glede možnosti zdravljenja oziroma spopadanja s to težavo. Od začetnih simptomov do izpovedi zdravniku o težavi običajno mine kar devet let. Takrat je pogosto že prepozno in preostane le še ukvarjanje s preventivo ter »golimi postopki« intimne nege tako pri enem kot drugem spolu.
»Predvsem pri higieni žensk je izredno pomembno, da se anogenitalni predel umiva od sprednjega dela nazaj proti anusu z enkratnim potegom, da preprečimo vdor bakterij v nožnico. Pri moškem pa je izredno pomembno, da smo pozorni na umivanje umazanije pod kožico spolnega organa, treba jo je pomakniti v naravni položaj; pod kožico se namreč bakterije hitro razmnožujejo, izločki, ki jih ne odstranimo, pa so lahko vir uroinfekta,« pojasni Gabrijela Pirc.
Inkontinenca lahko prizadene tudi profesionalne in rekreativne športnike. V tem primeru govorimo o tako imenovani »športni inkontinenci«. Sledi nekaj dejstev.
· Pogostejša je pri ženskih športnicah. Raziskava iz leta 2011 poroča, da se z njo sooča od 25 do 30 % žensk.
· Vzroki uhajanja urina so običajno vzdržljivostne in visoko intenzivne športne dejavnosti.
· Najpogostejša je pri ženskah, ki se ukvarjajo z gimnastiko (67 %), košarko (66 %), tenisom (50 %), hokejem (42 %) in tekom (29 %) ipd.
· Leta 2002 je bilo ugotovljeno, da se kar 51,9 % žensk srečuje z odtekanjem urina, 43 % med treningom, 42 % pa tudi v vsakdanjem življenju.
· Tako veliko težavo za športnice predstavlja zato, ker običajno od začetnih simptomov do izpovedi zdravniku o težavi običajno mine kar devet let. Večina športnic sploh nikoli na glas ne pove za svoje težave z uhajanjem urina in kar 10 % jih zaradi tega razloga opusti vadbo.
ABC
A Redna in pravilna higiena ter nega sta ključni za preprečevanje kožnih vnetij in okužb.
B Potrebna je redna menjava inkontinenčnih pripomočkov ter preprečevanje nastajanja vlage.
C Inkontinenca negativno vpliva na intimno, socialno in vsakdanje življenje.