S koncem poletja se v šolske klopi vrnejo otroci, medtem ko vrtčevske igralnice spet napolni smeh malčkov in predšolskih otrok. Jesenski čas pa ni le čas, ko se obarva listje na drevesih in v zraku zadiši po kostanju, temveč ga povezujemo tudi s porastom prehladnih obolenj in respiratornih bolezni. Čeprav se laični družbi zdi, da so te posledica temperaturnih in vremenskih sprememb, pa jih je mogoče v resnici pripisati predvsem spremenjenemu življenjskemu ritmu v jesenskem času.

Avtorica: Nika Arsovski

Preživljanje dni na prostem, prijetno božanje sončnih žarkov in morska klima. Vse to so dejavniki, ki blagodejno vplivajo na naš imunski sistem. Pa ne le to, še vrsta drugih dejavnikov vpliva na zmanjšan pojav bolezni in okužb v poletnem času. Z jesenjo in začetkom šol ter vrtcev pa se vse to precej hitro spremeni in začetek novega šolskega leta pogosto pospremijo tudi številna vnetja, okužbe in prehladi, ki tako otrokom kot tudi odraslim povzročijo nemalo težav.

Naš imunski sistem se znajde na preizkušnji, saj mora vsakodnevno prepoznati vrsto škodljivih mikrobov iz okolice ter pred škodljivci primerno zaščititi naš organizem. Sposobnost obrambnega telesnega obrambnega sistema pred mikroorganizmi je sicer odvisna od vsakega posameznika in različnih dejavnikov. Mednje uvrščamo tudi genetiko, starost, kronične bolezni, onesnaženost okolja, zdrav življenjski slog, stres itd. Kompleksen imunski sistem za učinkovito delovanje potrebuje ravnovesje, ki ga (deloma) lahko dosežemo z zadostno mero spanca, primerno redno telesno vadbo, izogibanjem stresu in uravnoteženo prehrano.

Na imunski sistem pomembno vpliva tudi izpostavljenost okužbam, saj so zaprti prostori, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot nalašč za kroženje in izmenjavo virusov ter bakterij. Po besedah namestnika predstojnika Klinike za pediatrijo UKC Maribor dr. Vojka Berceta namreč naš imunski sistem jeseni ni nič bolj »oslabljen« kot poleti: »Pri otrocih imunski sistem v jesenskih mesecih ni nič bolj oslabljen kot poleti. Vsaj po naših testiranjih sodeč, je sposobnost imunskega sistema za obrambo precej enaka skozi vse leto. Pri tem velja upoštevati manjše vrednosti vitamina D ob izpostavljanju soncu, a to ni poglaviten vzrok za porast okužb v jesenskem času.

Precej večji dejavnik predstavlja preživljanje časa v zaprtih prostorih. Dan se krajša, vreme je vse manj prijetno, kar pripomore k temu, da vse več časa preživimo za štirimi stenami. To pomeni, da se v zaprtih prostorih tudi družimo in smo v tesnejšem stiku.« Resne okužbe so pogosto posledica oslabljenega imunskega sistema, a tistega, kar imenujemo prehlad in se kaže bodisi z vročino, izcedkom iz nosu, kašljem, kihanjem itd., ne gre pripisati izključno slabemu odzivu imunskega sistema. V zaprtih prostorih virus lažje kroži. In če se poleti več družino na prostem, se jeseni pogosteje zadržujemo v (velikokrat slabo zračenih) prostorih.

Respiratorni sincicijski virus (RSV)

Seveda ni nič nenavadnega, če je otrok, ki obiskuje vrtec, prehlajen nekajkrat letno. Po zadnjih podatkih sodeč otroci v zgodnjem obdobju obolevajo do desetkrat na leto, odrasli pa običajno prebolimo prehlad od dva – do trikrat na leto in v lažji obliki. Med boleznimi v jesensko-zimskem času prednjači prav prehlad, ki ga spremljata zamašen nos in blag kašelj, manj pogoste so bakterijske in druge virusne bolezni (vnetje žrela, pljučnica, gripa, bronhitis itd.).

Med okužbami, ki so v jesensko-zimskem času pogoste, je tudi respiratorni sincicijski virus (RSV). Gre za zelo nalezljiv virus, ki se lahko širi s kašljanjem, kihanjem ali neposrednim stikom (dotik, poljub, rokovanje itd.). Na površini lahko virus preživi več ur. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do dopolnjenega drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok.

Pri večjih otrocih in odraslih povzroča le blažja prehladna obolenja, pri majhnih otrocih pa lahko vodi v akutni bronhiolitis (najbolj nevaren je za otroke do tretjega meseca starosti). Najbolj so na udaru prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako. Okužba z RSV se sprva kaže kot prehlad s povišano telesno temperaturo, izcedkom iz nosu itd., s poslabšanjem pa se lahko virus razširi v pljuča in povzroči suh dražeč kašelj, oteženo dihanje, piskanje, daljše dihalne premore, hitro dihanje itd.

Pljučnica

»Večina pljučnic do petega leta starosti ne zahteva zdravljenja. Pri dojenčkih in otrocih do petega leta starosti pljučnico pogosteje povzročajo virusi. V tem primeru se izrazi z oteženim dihanjem, blago vročino in izcedkom iz nosu. Pri otrocih, starejših od pet let, pa so povzročitelji pljučnice pogosteje bakterije, bakterijska pljučnica se odrazi z visoko telesno temperaturo, bolečinami v prsnem košu ali trebuhu in le malo pridruženimi simptomi, medtem ko je kašlja bistveno manj kot pri virusni,« opozori Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, in ob tem doda, da gripa običajno za otroke ni nevarna, z izjemo tistih s pridruženimi boleznimi.

Bakterijska pljučnica se zdravi z antibiotiki, izboljšanje pa je običajno opazno že po dveh oz. treh dneh. Kašelj lahko vztraja še tedne ali celo mesece po zdravljenju: »Če otrok z okužbo dihal težko diha ali odklanja tekočino, je to razlog za zaskrbljenost. Tudi ob piskanju in hitrem dihanju obiščimo zdravnika. Če pa gre samo za povišano telesno temperaturo do 39 °C in kašelj, pa so ti znaki precej manj skrb vzbujajoči.« Okužba z novim koronavirusom, po drugi strani, je za mlajše dojenčke nevarnejša, a na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor upajo, da je porast okužb, ki je v zadnjih letih ohromil zdravstveni sistem po svetu, mimo.

Na katere znake pri otrocih naj bomo starši še prav posebej pozorni?

Starši smo lahko pogosto zaskrbljeni že ob povišani telesni temperaturi ali pokašljevanju. A vročina je v resnici naš zaveznik, saj gre za odziv imunskega sistema na virus oz. okužbo. Vročina oz. povišana telesna temperatura sama po sebi ni nevarna (oz. le v redkih primerih), temveč je posledica delovanja našega obrambnega sistema. Sogovornik opozarja, da naj bomo pozorni, če ob visoki vročini opazimo odsotnost drugih prehladnih znakov – kašlja, bolečin v žrelu in ušesih, driske, bolečin v prsnem košu, oteženega dihanja itd. »Vročina je še posebej skrb vzbujajoča pri otrocih, mlajših od šestih mesecev starosti.

Seveda nas skrbi, če se otrokova telesna temperatura dvigne nad 39 °C, a še bolj moramo biti zaskrbljeni, če ob tem ne opazimo nobenih drugih znakov prehlada, le vročino. Skrbi nas tudi kašelj, ki ga spremljata visoka vročina in oteženo dihanje ter bolečine v prsnem košu. Tudi bruhanje ob okužbi dihal je lahko skrb vzbujajoče, sploh če opazimo tudi spremembe na otrokovem razpoloženju in pomanjkljiv vnos tekočine. V tem primeru je nujen obisk zdravnika. Če se razpoloženje kljub bruhanju ne spremeni, poleg tega pa otrok zadovoljivo pije, potem njegovo zdravstveno stanje le opazujemo, v primeru, da bi prišlo do poslabšanja,« pojasnjuje Berce.

Imunski sistem predšolskih otrok se razvija z vsako novo okužbo oz. prehladnim obolenjem

Z jesenjo bo veliko otrok prvič prestopilo prag vrtca, sploh otrokovo prvo leto v vzgojno-izobraževalnem zavodu pa spremlja vrsta prehladnih obolenj in okužb. Razlog tiči v razvijajočem se imunskem sistemu najmlajših, pa tudi v tem, da moramo za imunost proti posameznim okužbam in virusom te preboleti. »Otroci morajo preboleti številne viruse, da si zgradijo specifičen imunski sistem po naravni poti. V tem primeru ni mogoče prav veliko pomagati, te okužbe morajo preboleti.

V največ primerih gre za rinoviruse. Obstaja več kot sto različnih sevov le teh, kar bi v teoriji pomenilo, da lahko zbolimo tudi stokrat. Povsem običajno je, da otroci prvo leto vrtca zbolijo tudi do desetkrat letno. Staršem se tako pogosto zdi, da iz ene okužbe skačejo v drugo. Od vročine, prehlada in kašlja. Zdi se nam, da so ves čas v domači oskrbi. Kaj takega je nemogoče preprečiti. Tudi če otroka vzamemo iz vrtca, ne bo nič pomagalo. Običajno so namreč kužni že dan ali dva pred pojavom prvih znakov bolezni. Ko enkrat zbolijo, so že po nekaj dneh manj kužni, četudi še kašljajo,« opozarja sogovornik iz UKC Maribor. Ob tem dodaja, da mlajši sorojenci – dojenčki, ki še niso vpisani v vrtec –, težje prenašajo posamezne bolezni in okužbe.

Prav zato je prav, da jih ne izpostavljamo bolnim otrokom, sploh v sezoni RSV pa je priporočljivo, da starejši sorojenci ostanejo doma. RSV je namreč posebej nevaren za dojenčke do tretjega meseca starosti, zato naj njihovi starejši sorojenci, sploh v sezoni (od novembra do marca), raje ostanejo doma. Obdobje posameznih respiratornih virusov je sicer običajno trajalo dva do tri mesece, a s pandemijo novega koronavirusa se je porušilo tudi to. Tako se je RSV v preteklih dveh sezonah pojavljal že v poletnih mesecih pa vse tja do pozne jeseni. Čeprav zdravstveno osebje staršem polaga na srce, da starejše sorojence v obdobju RSV vzamejo iz vrtca, je takšnih, ki priporočil ne upoštevajo, še vedno veliko. Za zdravje dojenčkov lahko tako največ naredimo starši sami, kar pa se predšolskih otrok tiče pa: »Vrtčevskih otrok pred okužbami dihal ne moremo obvarovati. To je v resnici precej sizifovo delo. Pogoste okužbe pa ne pomenijo nujno, da je nekaj narobe z njihovo imunostjo.«

»Otroci morajo preboleti številne viruse, da si zgradijo specifičen imunski sistem po naravni poti. V tem primeru ni mogoče prav veliko pomagati, te okužbe morajo preboleti. V največ primerih gre za rinoviruse. Obstaja več kot sto različnih sevov le teh, kar bi v teoriji pomenilo, da lahko zbolimo tudi stokrat.«

ABC 

A Povsem običajno je, da otroci prvo leto vrtca zbolijo tudi do desetkrat letno.

B Med boleznimi v jesensko-zimskem času prednjači prehlad, manj pogoste so bakterijske in druge virusne bolezni.

C Vročina je še posebej skrb vzbujajoča pri otrocih, mlajših od šest mesecev starosti.