Želodčne težave so sila neprijetne, a pogosto izzvenijo v nekaj urah, dneh. Kljub temu pa so nekatere težave lahko posledica hujših obolenj prebavil, ki jih ne gre spregledati. Ljudje namreč vse preredko posvetimo pozornost svojemu prebavnemu sistemu, ki je ves čas dejaven. Nanj se pogosto osredotočimo šele, ko gre kaj narobe.

Avtorica: Nika Arsovski

Akutni in kronični gastritis

Gastritis oz. akutno vnetje želodčne sluznice sodi med najpogostejše želodčne težave. Pogosto je posledica poškodb sluznice želodca ob bodisi prekomernih količinah težko prebavljive ali močno začinjene hrane, lahko pa vzroke pripišemo tudi preveliki oz. premajhni količini želodčne kisline v želodcu. Tudi nezdrave življenjske navade, kot so kajenje, nezdrave prehranjevalne navade, čezmerno uživanje alkohola ter kave, so vzrok gastritisa. Prav lahko je ta neprijetna želodčna težava tudi posledica prekomernega stresa, ki prav tako prispeva oz. sproži vnetje. Gastritis je pogostejši pri posameznikih, katerih obroki so neredni in nezdravi, lahko pa je tudi posledica uživanja nekaterih zdravil, ki dražijo sluznico.

Poznamo akutno in kronično obliko gastritisa, po besedah prof. dr. Pavla Skoka, dr. med., spec. internista, višjega svetnika z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je ti dve poškodbi sluznice želodca zgolj po simptomih in znakih praktično nemogoče ločiti: »Pri potrditvi nam pomaga endoskopski pregled sluznice zgornje prebavne cevi. Z njo lahko ugotovimo spremembe sluznice, ki ustrezajo tema diagnozama, ob preiskavi odvzamemo vzorce, kar patohistolog po pregledu lahko opredeli kot akutno ali kronično vnetje sluznice želodca. Pri tem oceni tudi kopičenje vnetnic v sluznici in pod njo, opredeli etiologijo in ugotovi morebitne displazije, spremembe sluznice. Seveda ob preiskavi lahko odvzamemo tudi vzorec za potrditev okužbe s H. pylori (hitri ureazni test), pa tudi endoskopski videz sluznice lahko govori v prid akutne, če so prisotne erozije ali kronične poškodbe sluznice.«

Obe obliki gastritisa se kažeta z občutkom nelagodja v predelu trebuha, zgago in na pritisk občutljivim želodcem, prav tako pa tudi s slabim počutjem in občutkom obloženega jezika ter neprijetnim zadahom. Akutno vnetje želodčne sluznice lahko ob praznem želodcu spremljajo še krči in slabosti, tudi spahovanje, značilno pa je tudi vračanje vsebine želodca v požiralnik oz. tako imenovani kisli refluks. Pri kronični obliki gastritisa so težave spreminjajoče, stanje pa se lahko poslabša ob zaužitju neprimernega živila oz. ob neupoštevanju zdravljenja celo napreduje v hujšo obliko.

Razjeda želodca

Peptična razjeda oz. ulkus je najpogostejša bolezen prebavil s prevalenco 2500 primerov/100.000 prebivalcev. Letno se peptična razjeda pojavi pri 0,2 % moških in 0,1 % žensk, s starostjo pa njena pojavnost narašča in doseže vrh pri 60. letih. Še pogostejša od želodčne je razjeda dvanajstnika (zgornji del tankega črevesja), kar 2- do 3-krat pogostejša. Pride lahko tudi do zapletov bolezni, najpogosteje do krvavitev iz razjede (prevalenca 50 do 70/100.000 prebivalcev). »Pri nastanku bolezni sodeluje pogosto več dejavnikov, pomembno vlogo ima vpliv okolja in dovzetnost posameznika na pojav razjede.

Glavni povzročitelji razjede so okužba s H. pylori in uporaba nestereroidnih protivnetnih zdravil (NSAR). H. pylori je odgovoren za približno polovico razjed, jemanje NSAR pa za štirikrat poveča tveganje za nastanek bolezni. Tveganje se poveča tudi s sočasnim jemanjem aspirina, manj pogostejši vzroki pa so uživanje alkohola, kajenje in uživanje nekaterih drog, hipersekretorna stanja so precej redkejši vzrok,« pojasnjuje dr. Skok. Na pojav razjede nas opozarja bolečina v predelu želodca, ki se pojavi uro po zaužitem obroku. Preostali simptomi so dokaj podobni kot pri vnetju želodčne sluznice, zato je ob dlje časa trajajočih težavah zaradi tveganj za zaplete nujen obisk zdravnika.

Gastroezofagalna refluksna bolezen (GERB)

»Bolezni prebavne cevi sodijo med pogoste, saj skoraj 20 % bolnikov zavoljo njih obišče izbranega zdravnika,« pove sogovornik z UKC Maribor in v nadaljevanju navede najpogostejše simptome: »Simptome, ki jih bolniki navajajo, razdelimo na splošne (nespecifične ) in simptome, ki so odraz bolezni prizadetega dela prebavne cevi – požiralnika, želodca, dvanajstnika, tankega in/ali debelega črevesa ter jeter. Moteno in boleče požiranje, zatekanje in občutek ‘cmoka’ so pogosti simptomi bolezni požiralnika.

Te težave so različno izražene, tudi doživljanje bolnikov je subjektivno. Zgaga je simptom zatekanja želodčnega ali dvanajstnikovega soka v požiralnik ter je odraz motenega izpraznjevanja požiralnika, sluznica tega dela prebavne cevi ni prilagojena na refluks. Posamezniki opisujejo pekočo bolečino za prsnico, občutek cmoka v grlu ali ustavljanje hrane v žrelu med požiranjem. Tudi vztrajen kašelj ali hripavost sta lahko znak refluksne bolezni požiralnika.«

GERB je posledica prepogostega vračanja želodčne vsebine v spodnji del požiralnika, želodčna kislina in pepsin pa dražita sluznico spodnjega dela požiralnika. Vzroke za vračanje vsebine gre iskati v oslabljenem sfinkterju (krožna mišica, ki zapira odprtino požiralnika na prehodu v želodec), pogost refluks kisline pa lahko vodi v GERB. Z gastroskopijo je mogoče ugotoviti le majhen delež sprememb na sluznici, povečini pa je mogoče gastroezofagalno refluksno bolezen obvladovati s spremembami življenjskega sloga in zdravili.

Kdaj je ob neprijetnostih, povezanih s prebavili, treba obiskati zdravnika?

Napihnjenost, zaprtje, driska, neprijeten občutek v želodcu in spahovanje so pogoste posledice neprimerne oz. nezdrave prehrane. Nekatere izmed teh težav lahko rešimo že z nekaj pomoči iz narave oz. izzvenijo z bolj zdravim življenjskim slogom ter prehrano v nekaj dneh. Simptomi resnejših obolenj prebavil pa, kot opozarja dr. Skok, pogosto niso značilni, zato je pomembno ugotoviti vodilni simptom. »Med vodilne simptome bolezni prebavil uvrščamo: motnje požiranja, neješčnost in nagon po bruhanju, hujšanje, zaprtje ali drisko ter neopredeljeno bolečino v trebuhu. Tudi pomanjkanje teka, odpor do hrane in hujšanje so neznačilni simptomi raznolikih bolezni,« pojasnjuje sogovornik.

Zaprtje je simptom, za katerega je značilno redko iztrebljanje manjših količin čvrstega blata. Pogosto ga spremljata mučno napenjanje in pritisk v trebuhu. Prebava in posledično iztrebljanje sta odvisna od vsakega posameznika. Nekateri iztrebljajo 1–2-krat tedensko, drugi tudi večkrat dnevno. Zaprtje nastopi kot posledica organskih vzrokov ali motenj črevesne motiltete. Bolniki z vzdražljivim črevesjem opisujejo izmenjavanje kronične zaprtosti z obdobji drisk, nepopolno praznjenje črevesa in bolečine ter napihnjenost v trebuhu. Druga skrajnost je driska oz. obilnejše, mehko oz. tekoče blato, ki nas prisili v pogosto iztrebljanje. »Lahko nastane akutno, lahko traja dalj časa ali pa je kronična.

Za akutno velja, da traja manj kot 14 dni, persistentna traja več kot 14 dni, kronična pa dlje od enega meseca. Drisko povzročajo številne bolezni prebavil, ki imajo lahko svoj organski vzrok ali pa le funkcionalni. Pozorni moramo biti tudi na odvajanje obilnega, smrdljivega in mastnega blata, steatorejo, ki je simptom pomanjkanja encimov trebušne slinavke. Simptomu driske se lahko občasno pridružijo tudi občutki bolečine pri iztrebljanju manjših količin blata,« opozarja specialist interne medicine. Najpogosteje je vzrok za pregled pri gastroenterologu dispepsija – skupek neprijetnih simptomov v zgornjem delu trebuha.

Dispepsija se pojavlja pri 15-25 % prebivalstva, največ bolnikov pa toži zaradi občutka napenjanja ali sitosti ter motečega oz. bolečega prebavljanja. Lahko se odrazi z bolečinami v žlički, tudi slabostjo, bruhanjem, spahovanjem, občasnim zaprtjem, zgago in zatekanjem želodčne vsebine v usta. Tudi bolečina v trebuhu je lahko eden izmed simptomov bolezni prebavil. Kot poudarja sogovornik, je pri tem treba opredeliti pogostost, samo trajanje, jakost in mesto bolečine ter njeno naravo (topa, tiščoča, količna) in obliko, pa tudi dejavnike, ki jo sprožijo oz. omilijo: »Bolniki le redko opišejo in zaznajo vse pomembne značilnosti bolečine.

Med znake, zaradi katerih moramo nujno poiskati pomoč izbranega zdravnika, sodijo krvavitve iz prebavne cevi, ki se lahko izrazijo dramatično, z bruhanjem krvi (hematemezo), odvajanjem črnega smolnatega blata (meleno) ali počasno krvavitvijo, ki jo ugotovimo le s hematestom blata ali pojavom anemije.« Simptome prebavnih obolenj ni preprosto ovrednotiti, pogosto pa tudi klinični pregled (z natančno anamnezo in usmerjenimi vprašanji) ne olajša kliničnih odločitev. Z diagnostičnimi postopki se tako sprva skuša potrditi najpogostejše organske spremembe prebavne cevi, šele v naslednjem koraku se potrjuje oz. izključuje diagnostika drugih, redkejših bolezni.

Najpogosteje je vzrok za pregled pri gastroenterologu dispepsija – skupek neprijetnih simptomov v zgornjem delu trebuha. Dispepsija se pojavlja pri 15–25 % prebivalstva, največ bolnikov pa toži zaradi občutka napenjanja ali sitosti ter motečega oz. bolečega prebavljanja.

ABC

A Gastritis je pogostejši pri posameznikih, katerih obroki so neredni in nezdravi.

B Letno se peptična razjeda pojavi pri 0,2 % moških in 0,1 % žensk.

C Dispepsija se pojavlja pri 15–25 % prebivalstva.