Gre seveda za pline, ki nastajajo kot stranski produkti ob presnovi hrane in jih ljudje vsakodnevno izpuščamo. Največ plinov nastane v debelem črevesu, glavni razlog za nastanek pa je bakterijska presnova. Za kako zanimivo področje življenja gre, govori že vrsta izrazov za to popolnoma naravno dogajanje v človeškem telesu: »spuščanje golobčka«, »vetrovi«, »napenjanje«, bolj učeni pa bodo govorili o »flatulenci«. Pogovorno gre za onomatopejski izraz (ko beseda posnema realen zvok) in mu rečemo »prdec«. Prdec, ki je v slovarju knjižnega jezika označen kot vulgarizem in s tem še poglablja tabuiziranost tega normalnega pojava pri vseh ljudeh, je torej »flatus«. Kljub nerodnosti tematike in obveznem nasmihanju ali salvah smeha ob tem, ko ga kdo »izpusti«, pa so vetrovi lahko tudi pokazatelj resnih obolenj, saj spremljajo sindrom razdražljivega črevesa, sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni ali celo raka.

Pripravila: Petra Bauman v sodelovanju s prof. dr. Pavlom Skokom, dr. med., UKC Maribor, Klinika za interne bolezni

Vetrovi

Napihnjenost in vetrovi so pogosta težava, zaradi katere prihajajo bolniki v gastroenterološko ambulanto. Čeprav tovrstne težave v največji meri pestijo starejše, se z njimi srečujejo tudi ljudje v mlajšem starostnem obdobju. Vetrovi pogosto pestijo tudi nosečnice in ženske v menopavzi. Količina plinov je odvisna od hrane, ki jo oseba uživa osebe, količine prebavnih encimov, delovanja trebušne slinavke, možnih bolezni in od sestave črevesne mikrobiote. Prav slednja je v zadnjih letih predmet podrobnih raziskav, saj črevesni ekosistem sestavlja okoli dva kilograma mikroorganizmov, ki močno vplivajo ne le na presnovo in prebavo hrane, pač pa na naše celostno dobro ali slabo počutje.

Sluznico naše osem metrov dolge prebavne cevi namreč poseljuje 10¹⁴ ali dva kilograma bakterij, virusov, kvasovk, gliv, arhej, parazitov in drugih mikroorganizmov, ki predstavljajo raznolik ekosistem. Raznolikost te združbe je posledica razlik v genomu gostitelja in vpliva okoljskih dejavnikov, med katere sodijo higiena, prehrana, življenjski slog in uporaba različnih zdravil. Naš ekosistem naj bi bil v ravnovesju (homeostazi), vendar jo številni dejavniki spreminjajo, med njimi stres, antibiotiki, predelana hrana, aditivi, določene diete.

To pomeni, da ima vegan drugačno mikrobioto kot mesojedec, oseba s celiakijo drugačno kot denimo nekdo, ki se prehranjuje po mediteransko ali nekdo, ki živi v Afriki. Vetrove spuščajo vsi, le da ne vsi enako pogosto, tudi vonj je lahko bolj ali manj intenziven. Pavel Skok poudarja, da so (sicer redek) vzrok za napenjanje lahko tudi nekatere oblike prebavnih okužb, ko škodljive (patogene) bakterije zaradi, denimo, okužene hrane ali vode povzročijo vetrove, krče, zaprtje ali drisko. Boleči vetrovi, boleče izločanje blata, blato, tanko kot svinčnik ali v obliki bobkov, naj bodo tudi vedno razlogi za dodatno pozornost in če ne minejo, vzrok za obisk zdravnika.

Zakaj vetrovi smrdijo

Večino plina v želodcu predstavljata kisik in dušik, ki ju pogoltnemo med govorjenjem, z dihanjem in med prehranjevanjem, večino teh plinov izločimo že z izpahovanjem. V tankem črevesju je le malo plina in ta pride večinoma iz želodca. Prisoten je ogljikov dioksid (CO2), ki je produkt reakcije med kislim želodčnim sokom (HCl) in bikarbonatom iz izločkov trebušne slinavke. Največja količina plinov nastaja v debelem črevesu, glavni vir teh plinov je bakterijska presnova.

Tako nastanejo ogljikov dioksid, metan in vodik, ki so brez vonja, v flatusu (prdcu) pa je še manjši delež plinov, ki vsebujejo žveplo in prispevajo neprijeten vonj. Te pline med presnovo proizvajajo določene bakterije, ki sulfate iz hrane spremenijo v sulfid. K proizvodnji teh plinov prispevajo tudi aminokisline, ki vsebujejo žveplo. Sestava povprečnega flatusa: 60 % dušika, 20 % vodika, 9 % ogljikovega dioksida, 7 % metana, 4 % kisika in en sam samcat odstotek vodikovega sulfida, ki edini smrdi.

Od ust do anusa

Hrana v želodcu ne more potovati dalje, če se ne razgradi na manjše sestavine, ki se najprej vsrkajo v tankem črevesu. Sledi presnova (v jetrih in drugih organih, kjer se odvija metabolizem) ter izločanje skozi danko. Ti temeljni procesi na poti med ustno votlino in anusom so odraz medsebojnega delovanja številnih procesov, kot so izločanje hormonov, sproščanje encimov za presnovo hrane, delovanje živčnih celic v sluznici črevesa ter dražljajev iz centralnega živčnega sistema. Sliši se zapleteno in tudi je, saj je prav zaradi kompleksnosti delovanja prebavne cevi velikokrat težko oceniti vzroke težav.

»Ni slučajno, da številnim ljudem svetujemo uživanje večjega števila manjših obrokov – s tem damo želodcu dražljaj, da nekaj izvaja, opravlja in tako ne doživlja prevelikih obremenitev ob večji količini hrane naenkrat,« poudarja Pavel Skok. Debelo črevo opravlja dve pomembni funkciji: absorpcijo (vsrkavanje) in transport (prenos). V debelem črevesu se absorbirajo voda in elektroliti. Tekoča vsebina, ki pride iz tankega črevesa, se tako spremeni v gostejše blato. Debelo črevo vsebuje obilico bakterij in njihovih izločkov, ki pripomorejo pri razgradnji vsebine, ki se ni vsrkala. V tem procesu nastajajo plini, saj encimi razgradijo hrano na molekule, zato so vetrovi kot »izpušni hlapi«; kot pri vsaki učinkoviti tovarni med razgradnjo snovi nastajajo plini. In nekam morajo uiti, kajne?

Tovarna plinov

Če se pošalimo, bi lahko rekli, da smo ljudje prava tovarna, saj telo nemudoma na delo pošlje »delavce«, ki predelajo čisto vse, kar vstopi v naše telo, od hrane do zraka in celo naših čustev. Ob tem moramo vedeti, da je v stenah našega črevesja še ločen živčni sistem, t. i. enterični živčni sistem, ki je tako zelo zapleten, da ga imenujemo drugi možgani oz. trebušni možgani. Sestavljen je iz približno petsto milijonov živčnih celic in ima nadzor nad vsem, kar se dogaja v prebavilih. Ima nadzor nad mehaničnim mešanjem hrane v želodcu, nadzoruje mišične kontrakcije, da se hrana lahko premika po črevesju, skrbi za ustrezen pH in za kemično sestavo prebavnih encimov.

Deluje lahko neodvisno ali pa soodvisno z možgani v glavi. Ne pozabimo: želodec je tudi neposredno povezan z našim doživljanjem, saj osebnostne lastnosti in čustvena stanja močno vplivajo na izločanje želodčnih sokov, hormonov in peristaltiko. Če smo nervozni in prižgemo cigareto, bo živčni sistem v prebavnem sistemu to zaznal in na delo takoj »poslal encime za predelavo«. Čeprav bo želodec prazen, bomo vseeno slišali in občutili neprijetno zavijanje in nedolgo zatem najverjetneje izločili tudi kakšnega »golobčka«.

Brezvetrje

Življenje brez vetrov pravzaprav ne obstaja, lahko pa zmanjšamo boleče in mučno napenjanje, če izločimo ali zmanjšamo vnos živil, ki pozročajo vetrove. To so stročnice, zelje, česen in čebula, svež kruh zaradi prisotnosti kvasa, gazirane pijače, jabolka, marelice, fižol, otrobi, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje, cvetača, mlečni izdelki, jajčevec, orehi, breskve, hruške, slive, rozine, tunina. In žvečilni gumiji – zaradi sladila sorbitol.

Obratno pa pri napenjanju pomagajo kamilice, rožmarin, janež, kumina, koriander, koromač, kurkuma, kardamom, klinčki, muškatni orešček, cimet. Pomagajo tudi probiotiki, dodatek hrani, ki bi lahko v prihodnosti predstavljal tudi obetavno obliko terapije pri določenih stanjih ali ogroženosti za bolezni. Sklep: uživajmo manjše obroke hrane, omilimo požiranje zraka, med živili najdimo tista, pri katerih imamo najmanj težav, izogibajmo se gaziranim pijačam in predelani hrani z veliko aditivi in najdimo način, da zaživimo s čim manj stresa ali celo brez njega.

Probiotiki

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo terapevtski učinek na človeški organizem. Da je probiotik učinkovit, mora biti odporen proti prebavnim encimom, žolčnim kislinam, kislemu pH v želodcu in bazičnemu pH v tankem črevesju. Le tako lahko namreč prehaja skozi prebavno cev in v njej tudi deluje. Pridobivajo jih v fermentorjih, velikih sodih, kjer je kontrolirana temperatura, količina hrane za bakterije. V postopku jih liofilizirajo (posušijo), bakterije se »zabubijo« in ko pridejo v ugodno okolje, se spet zbudijo. Trenutno se za probiotično zdravljenje uporabljajo bakterije in glive.

Med bakterijami so pomembni predvsem rodovi: Lactobacillus, Bifidobacterium, med glivami pa kvasovka Saccharomyces boulardii. Da nam probiotikov primanjkuje, nas opozorijo prebavne motnje, zato jih največkrat uporabljamo za zdravljenje infekcijske driske, pomagajo pri napenjanju in napihnjenosti, v nekaterih primerih odpravljajo zaprtost, lahko tudi blažijo težave pri nekaterih avtoimunih boleznih. Posebej se jih priporoča pri zdravljenju z antibiotiki.

Probiotike je najbolje jemati med obrokom. Nikoli jih ne uživamo z vročo hrano ali pijačo. Kadar jih jemljemo sočasno z antibiotiki, naj bo med njimi vsaj dve uri razmika. Dobro je, da jih začnemo jemati takoj ob začetku zdravljenja z antibiotiki. Jemljemo jih še nekaj dni po končani terapiji. Ljudje, ki so nagnjeni k težavam s prebavo, lahko probiotike uživajo daljše obdobje.

Zanimivost:

Kakor koli že nadlogo poimenujete, vetrovi so normalen pojav, čeprav se pogostost, intenzivnost, glasnost in vonj od človeka do človeka razlikujejo. Človek naj bi izločal pline iz črevesja povprečno štirinajstkrat na dan, čeprav sega razpon normalnega od osem- do dvajsetkrat na dan. Dodatek gotovo predstavljajo nočni vetrci, saj veliko ljudi pline izloča med spanjem.

Moški menda nekoliko bolj kot ženske, vendar je to gotovo bolj stvar vzgoje in kulture, ki moškim dopušča več možnosti za izražanje, ženske pa se morajo krepostno zadrževati. V biološkem pogledu pa ni nobene razlike v pogostosti med moškimi in ženskami.

ABC

A Vetrovi so normalen človeški pojav.

B Količina in vonj plinov se razlikujejo glede na način prehranjevanja, črevesno mikrobioto in morebitne bolezni.

C Človeški vetrovi so sestavljeni iz dušika, kisika, metana, ogljikovega dioksida in majhnega dela vodikovega sulfida, ki je odgovoren za vonj.