Imeti hišnega ljubljenčka, bodisi mačko, psa, hrčka, kanarčka ali katerega koli drugega, ni »mačji kašelj«. Vsako živo bitje ima namreč svoje potrebe, zahteva določeno nego, zaščito pred zajedavci, pozornost in čas. Ker nam hišni ljubljenčki hitro zlezejo pod kožo in postanejo člani naše družine, je prav, da zanj odgovorno tudi skrbimo.

Avtorica: Nika Arsovski

Zunanji zajedavci

Bolhe so omenjene v številnih slovenskih pregovorih, pogosto v navezavi na naše kosmate člane gospodinjstev. Ti krvoseški paraziti, ki se hranijo s krvjo naših hišnih ljubljenčkov, lahko povzročijo nemalo težav, nič kaj preprosto pa se jih ni niti znebiti. Bolhe se nahajajo povsod, v gozdu, na polju, celo pri veterinarju ali na domačem vrtu. Pogosto jih najdemo na gozdnih živalih, kot so veverice, miši, tudi ježi, prenašamo pa jih lahko tudi ljudje.

Bolha se prisesa na žival in začne s sesanjem krvi, po 36 urah pa odrasla bolšja samica izleže prva jajčeca. Na dan lahko bolhe izležejo tudi do 50 jajčec, ti pa nato popadajo z ljubljenčkovega kožuha v okolje. Večji del bolh (kar 95 %) se namreč nahaja v okolju, le 5 % pa se ohrani v živalskem kožuhu. Ker gre za resnično trdovratno in motečo nadlogo, je prav, da se zaščitimo že preventivno, bodisi z razpršilom ali zaščitnimi sredstvi.

Pasje prevleke, ležišča, pogosto peremo in kosmatinca pregledujemo za morebitnimi bolhami. Posebno pozornost posvetite področju vratu, trebuha in pazduh. Bolhe so namreč lahko tudi gostiteljice posameznih vrst trakulj, v primeru, da torej naš ljubljenček bolho po pomoti poje, lahko v črevesju pride do razvoja trakulje. Če bolhe opazimo, se z veterinarjem posvetujemo o najprimernejšem načinu zdravljenja.

Največkrat psa za začetek okopamo, s čimer zadušimo odrasle bolhe, ter nanesemo šampon za zatiranje bolh. Psa tudi dobro prečešemo, da s tem odstranimo še ostale bolhe. Hkrati dobro posesamo domovanje in operemo vse ljubljenčkove igrače, tudi ležišče in ovratnice. Uporabimo tudi razpršilo za zatiranje bolh.

Klopi in z njimi povezane bolezni

Številna sredstva za zaščito pred bolhami hkrati varujejo tudi pred klopi. Tudi ti so vse od pomladi pa do jeseni pogosta težava, ki ne preži le na ljudi, temveč tudi na kosmatince. Klopi se zadržujejo v dokaj vlažnem okolju, največkrat v visoki travi, grmovju, tudi v bližini vode. Pred njimi nismo tako varni niti na domačem vrtu ali v mestnem parku. »Psi so zunanjim zajedavcem načeloma bolj izpostavljeni, zato je zelo pomembno, da jih temu ustrezno zaščitimo.

Prav tako je to pomembno tudi pri zunanjih mačkah. Če pa imamo doma od domačih živali izključno notranjo mačko, potem ta zaščita ni potrebna, razen če z njo sobiva še pes – takrat moramo zaščititi oba, saj se lahko zunanji zajedavci prenesejo z enega na drugega,« pojasnjuje Mihaela Klasić, dr. vet. med., pripravnica na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani. Klopi so prenašalci številnih bolezni, kot so borelioza, erlihioza, klopni meningoencefalitis …

Bistvenega pomena pri zaščiti pred klopi je temeljit pregled dlake po sprehodu, pri čemer odstranimo vse gomazeče in prisesane klope ter tako preprečimo, da bi potencialno okuženi klop bolezen prenesel na našega ljubljenčka. Dobro pregledamo predvsem manj poraščene predele, kjer klopi lažje pridejo do kože, pa tudi gobček in trebuh. Borelioza je ena najpogostejših bolezni, ki lahko prizadene tako ljudi kot tudi pse. Po nekaterih ocenah je na posameznih področjih okužena več kot polovica klopov, kljub temu pa zboli manj kot 10 % psov, saj imunski sistem prepreči velik del okužb.

Do prenosa bakterije Borrelia burgdorferi pride po 48 urah od prisesanja klopa, saj se bakterija nahaja v prebavilih zajedavca in se sprosti šele pri koncu sesanja. Borelioza se sprva kaže s pomanjkanjem teka, pojavijo se težave s hojo, utrujenost, apatija in povečane bezgavke. Pogoste so težave s sklepi, ki se kažejo kot šepanje. V primeru, da opazimo tovrstne znake, nemudoma obiščimo veterinarja, ki bo s testom ugotovil, ali so ti posledica borelioze, ter določil primerno zdravljenje.

Zaščita pred zunanjimi zajedavci

Da bi torej ljubljenčke primerno zaščitili pred klopi in bolhami, je na trgu na voljo precej široka ponudba sredstev za zaščito pred zunanjimi zajedavci. Izbiramo lahko med žvečljivimi tabletami, ovratnicami, ampulami za kožni nanos, elektronskimi obeski, spreji, šamponi … »Eno izmed bolj učinkovitih sredstev so žvečljive tablete, ki delujejo tako proti klopom kot tudi proti bolham. Izberemo pa lahko tudi takšne, ki delujejo tako na zunanje (klopi in bolhe) kot tudi na notranje zajedavce (srčne gliste, črevesni zajedavci).

Prednosti uporabe žvečljivih tablet so številne, predvsem so to enostavnost in priročnost za lastnike (tablete so žvečljive, okusne večini psov), njihova učinkovitost ter hiter začetek delovanja. Primerne so zlasti za pse, ki pogosto plavajo ali se kopajo. Pri uporabi te vrste zaščite pse lahko božate takoj po aplikaciji. Slabost teh tablet pa je v tem, da niso namenjene mačkam in nimajo repelentnega učinka,« obrazloži Mihaela Klasić in nadaljuje: »Pogosto uporabljane so tudi ovratnice z repelentnim učinkom, ki so namenjene tako psom kot mačkam in delujejo proti klopom in bolham.

Prednost teh je predvsem dolgo delovanje, od treh pa vse do osem mesecev. Ovratnice so brez vonja, biti morajo v stalnem stiku s kožo oziroma dlako. Tudi v dežju ali če gre pes v vodo, jih ni treba odstraniti, ker je ovratnica še vedno učinkovita. Zaradi zaščite vodnih organizmov se vendarle priporoča, da psu snamemo ovratnico, ko gre v naravne vode.« Po besedah sogovornice so najpogosteje uporabljeno sredstvo še vedno ampule za kožni nanos.

Po nanosu na kožo se vanjo vpijejo in se razporedijo po celotni površini telesa. Če se torej odločimo za ampule, imejmo v vednosti, da živali nekaj dni pred in po nanosu ne smemo kopati, izogibati se je treba tudi dežju, ki bi lahko zmanjšal učinkovitost zdravila. Ne glede na to, katero sredstvo boste izbrali, pa sogovornica polaga na srce, da žival po sprehodu redno in natančno pregledujete in odstranite morebitne klope.

Notranji zajedavci

Nič kaj manj neprijetni niso niti notranji zajedavci, med najpogostejše uvrščamo trakulje, gliste, težave pa povzročajo tudi bičeglavci. Najpogosteje se naselijo v črevesju, povzročajo prebavne težave in bruhanje, če pa preidejo v kri, lahko povzročijo tudi slabokrvnost in ovirajo delovanje drugih organov ter oslabijo imunski sistem. Najpogostejši notranji zajedavci so gliste, med njimi prevladujejo askaridi.

Te v pasje organizme pridejo med ovohavanjem iztrebkov drugih živali, iz jajčec pa se razvijejo gliste ter se naselijo v črevesju. Prisotnost glist se kaže z bolečinami v trebuhu, pomanjkanjem teka, zaprtostjo. Z namenom preventive psu štirikrat letno ponudimo sredstvo proti zajedavcem v obliki tablet, ki ga dobimo pri veterinarju. Med trakuljami prevladuje pasja trakulja Dipylidium caninum, ki je sestavljena iz več členkov, v katerih se nahajajo jajčeca. Členke je mogoče opaziti v iztrebkih živali in v predelu zadnjika, kjer povzročajo neprijetno srbečico.

Prav to je razlog, da prisotnost trakulje najprej opazimo, saj se žival liže v predelu zadnjika in se drsa po zadku. Pogosto srbečico spremljajo prebavne težave, bruhanje in napihnjenost trebuha. Trakulja se prenaša z bolhami, zato je nujno ljubljenčke primerno zaščititi ter poskrbeti, da ne jedo drobovja oz. iztrebkov. V poletnih mesecih se številni s svojimi kosmatinci odpravijo na jug, predvsem v mediteranskem prostoru pa je pogosta pojavnost srčne gliste.

Prenaša se s komarji, s sesanjem krvi pa se prenese na psa. Odrasle gliste se naselijo v srcu, kjer odložijo svoje ličinke. Po približno pol leta se pojavijo prvi znaki, ki se kažejo s kašljem, utrujenostjo, apatičnostjo in oteženim dihanjem. Kasneje se pridruži tudi drastična izguba teže. Ker je zdravljenje srčne gliste izjemno zahtevno, je najboljša preventiva. V ta namen so pri veterinarju na voljo antiparazitiki, številna sredstva za zaščito pred klopi in bolhami pa ščitijo tudi pred srčno glisto.

Alergijske reakcije

Življenjski slog ljudi, pa tudi živali se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Vse pogosteje tako tudi naše kosmatince pestijo alergije, ki so jim predvsem podvržene posamezne pasme. Alergije se odražajo s srbečico, praskanjem, pordelo kožo, izcedkom iz oči, napenjanjem … »Alergijske bolezni predstavljajo približno polovico vseh kožnih bolezni pri psih. Alergija je preobčutljivostna reakcija organizma na alergen (določena snov, ki povzroča alergijo). Alergeni so lahko različne snovi, s katerimi pridejo živali v stik, odvisno od okolja, v katerem živijo, in hrane, s katero se prehranjujejo.

Z alergeni lahko pridejo v stik z vdihovanjem, preko kože ali sluznice oziroma z zaužitjem. Najpogostejša alergijska bolezen pri psih in mačkah je preobčutljivost na pike bolh. Značilni simptomi so srbež, izpuščaji po koži, predvsem na hrbtu, po stegnih, v dimljah, tudi na bokih ali vratu,« razlaga Mihaela Klasić in v nadaljevanju pojasni, da med najpogostejše alergije sodi tudi preobčutljivost na hrano: »Gre za nesezonsko obolenje, ki se lahko pojavi pri kateri koli pasmi in starosti živali.

Značilni simptomi alergije na hrano so vnetje ušes in praskanje po ušesih, ponavljajoča se vnetja kože, srbež in posledično praskanje predvsem po obrazu, po pazduhah, dimeljskem področju in distalnih delih okončin. Včasih lahko pride tudi do prebavnih motenj, kot so driska, bruhanje, napet trebuh.« V primeru alergij je zdravljenje prilagojeno sami vrsti alergije, pa tudi živali sami, kliničnim znakom in alergenom, na katere je žival preobčutljiva. Če torej opazimo katerega izmed znakov alergije, obiščemo veterinarja, ki bo na podlagi anamneze in kliničnega pregleda ter dodatnih diagnostičnih postopkov postavil sum na alergijo in predpisal ustrezno terapijo.

Sklepi

S staranjem se lahko pri hišnih ljubljenčkih pojavi vrsta zdravstvenih težav, na katere v mladosti niti pomislili nismo. Ena izmed teh so težave s sklepi, ki nastanejo zaradi razvojnih ali degenerativnih težav. Med najpogostejše razvojne težave sodi displazija kolkov, pri čemer oblika sklepa ni pravilna, strukture pa zatorej napačno obremenjene, kar privede do vnetja. Displazija je pogosto genska težava, ki se prenaša skozi pasje rodove, zato velja, sploh v primeru pasemskih psov, dobro preveriti rodovnike in se pozanimati o tovrstnih težavah.

Degenerativne težave po drugi strani pa so posledica poškodb, tudi starostne obrabe. Na mestu poškodovane sklepne vezi lahko pride do pojava artritisa oz. vnetja. Nekateri znaki, ki nakazujejo na pojav artritisa, so lahko vidni že pri mladih psih, najpogosteje pa se odražajo šele s starostjo. Artritis resno prizadene pasji skelet, od hrbtenice, sklepov, kolkov in vratu. Sprva se težave s sklepi pojavijo v blažji obliki, pri čemer psi le redko kažejo znake neugodja, zato jih je težko prepoznati. Pogost znak je šepanje, pa tudi oteženo vstajanje in spremenjen ritem hoje.

Nega ušes, oči in zob

Naši kosmatinci zahtevajo potrebno nego, tako ušes kot tudi oči. Predvsem pri psih posameznih pasem lahko hitro pride do vnetij, zato se izučimo primernega čiščenja uhljev, ki pa naj ne bo prepogosto. Z mehko bombažno vato in tekočino za čiščenje pasjih ušes nežno očistimo notranje uho, nato umijemo še umazanijo na spodnji strani uhlja. Z rednim pregledovanjem ušes lahko hitro odkrijemo vnetja, sicer pa bodimo pozorni na znake, kot so neprijeten vonj, otekanje uhlja, rdečica, srbečica … Sploh psi, ki poleti veliko časa preživijo v vodi, so nagnjeni k pogostejšim okužbam.

Tudi nega oči pri psu je del potrebne pasje higiene, s katero se ognemo posameznim zdravstvenim težavam. Vnetje oči pri psih je lahko posledica alergij, virusov, bakterij, tujkov … Prepoznamo ga po izcedku iz oči in pretiranem solzenju, pogosto pa pes nelagodje izraža z drgnjenjem oči s tačko. Pasje oči lahko čistimo z za to primernimi kapljicami ali s fiziološko raztopino. Dlako, ki sili v oči, primerno pristrizite, saj lahko spodbudi vnetje.

Posebno pozornost posvetite tudi zobem psov in mačk, saj se s spremenjenim načinom prehrane spremeni tudi higiena zob. Z zmanjšanim žvečenjem na zobeh nastajajo obloge, ki se jih lahko znebimo s primernim mehanskih odstranjevanjem (igrače, kosti …). Največ težav z zobmi imajo manjše pasme, pri katerih je pogost nepravilen ugriz, pa tudi čezmerno število zob. Bodimo pozorni na posamezne znake, ki kažejo na težave z zobmi pri hišnih ljubljenčkih.

Mednje sodijo neprijeten zadah, čezmerno slinjenje, škripanje z zobmi, občutljivost na področju gobčka, krvave dlesni in otekline. Priporoča se, da enkrat letno s psom opravite zobni pregled pri veterinarju, s čimer preprečite večje zdravstvene težave in zaplete.

 

 

»Psi so zunanjim zajedavcem načeloma bolj izpostavljeni, zato je zelo pomembno, da jih temu ustrezno zaščitimo. Prav tako je to pomembno tudi pri zunanjih mačkah. Če imamo doma od domačih živali izključno notranjo mačko, potem ta zaščita ni potrebna, razen če z njo sobiva še pes – takrat moramo zaščititi oba, saj se lahko zunanji zajedavci prenesejo z enega na drugega.«

 

ABC 

A Večji del bolh (kar 95 %) se nahaja v okolju, le 5 % se jih ohrani v živalskem kožuhu.

B Do prenosa bakterije Borrelia burgdorferi pride po 48 urah od prisesanja klopa, zato je bistven temeljit pregled kožuha.

C Alergijske bolezni predstavljajo približno polovico vseh kožnih bolezni pri psih.