Dandanes na trgu obstaja veliko negovalnih preparatov, ki so namenjeni tudi otrokom in mladostnikom. Prepričujejo nas, da je z nego treba začeti dovolj zgodaj, saj naj bi s tem preprečili prezgodnje staranje kože. Koliko je v tem resnice in kakšno nego dejansko potrebujeta otroška in mladostniška koža, smo povprašali Jasmino Demšar, dr. med., dermatologinjo iz Nove Gorice. Dotaknili pa smo se tudi nege in zdravljenja aknaste najstniške kože.

Avtorica: Adrijana Gaber

Dermatologinja najprej pojasni razliko med otroško kožo in kožo odraslega. »Poglavitna razlika med otroško kožo in kožo odraslega je v tem, da je vrhnja plast kože ali epidermis pri otrocih tanjša, zaradi česar je koža bolj prepustna in se prej izsuši. Zaradi tanjšega lipidnega sloja je otroška koža bolj podvržena iritaciji in okužbam.

Z nastopom pubertete se koža nekoliko spremeni, saj spolne žleze začenjajo delovati in stimulirajo lojnice tako, da se koža začne bolj mastiti. Maščoba, ki jo tvorijo lojnice, ustvari na površini kože zaščitni plašč, ki nas ščiti pred izgubo vode, vdorom mikroorganizmov, alergenov in drugih dražečih snovi v kožo.«

Kako naj bi negovali otroško kožo? »Nega otroške kože je pomembna. Predvsem se je treba izogibati uporabi agresivnih mil, najbolj priporočam mila sindet, to so mila s sintetičnim detergentom, ki so bistveno blažja v primerjavi z otroškimi ali naravnimi mili. Pomembno je tudi, da se ne umivamo s prevročo vodo, saj tudi ta dodatno suši kožo.

Voda naj bo mlačna, prhanje pa kratko. Koža naj se kljub temu vsak dan umije. Otroke, ki imajo nekoliko bolj suho kožo oziroma imajo znake atopijskega dermatitisa, pa je treba namazati z negovalnim mazilom vsak dan, v roku treh minut po prhanju (ko je koža še vlažna) po vsem telesu,« priporoča naša sogovornica in dodaja, da opaža, da starši velikokrat otrokom ne umijejo obraza z milom.

»Tudi obraz je treba umiti z milom,« polaga na srce staršem dr. Demšar, poleg tega pa priporoča, da si otroci tudi roke namažejo s kremo. »Suha koža ima namreč polno luknjic, skozi katere lahko vstopajo virusi ali bakterije in s tem se poveča možnost okužb kože. Mrzel zrak pozimi močno izsuši kožo dlani, tako da si kožo na rokah pozimi zaščitimo tudi z nošnjo rokavic.«

Dr. Demšar še priporoča, naj si otroci, ki imajo težave s suho kožo, roke raje umivajo z milom in vodo, kot pa razkužujejo, saj bo tako koža dlani manj suha. Po njenem mnenju pa otrokom ni potrebno uporabljati posebnih krem za obraz, saj so negovalna mazila, ki so namenjena negi občutljive kože telesa, primerna tudi za obraz.

Ker imajo otroci v mrzlem vremenu lička pogosto precej rdeča in suha, je dobro, da jih namažemo vsak večer in zjutraj, preden se odpravijo ven. Dr. Demšar izpostavi še zaščito pred soncem. »Tudi zaščita pred UV-sevanjem je pomembna. Otroka po izpostavljenih delih telesa zjutraj pred odhodom v vrtec namažemo s kremo z zaščitnim faktorjem.«

Nega mladostniške kože

Na spletu najdemo veliko marketinških nasvetov o tem, kako je treba skrbeti za najstniško kožo, tudi če ni problematična oziroma nima aken, pa o tem, da je treba za kožo skrbeti dovolj zgodaj, zato da preprečimo zgodnje staranje. Kako je s tem? Jasmina Demšar: »Koža se veliko hitreje stara, če je izpostavljena soncu in UV-sevanju. Zaščita pred soncem v najstniških letih in otroštvu je zato zelo pomembna, saj preprečuje staranje kože kot tudi raka kože.

Vsaka sončna opeklina oziroma že porjavitev kožo poškoduje. Z izpostavljanjem UV-sevanju se manjša vsebnost kolagena in elastana v koži, zaradi česar se pojavijo gube, v genetskem zapisu kožnih celic pa nastajajo poškodbe, ki se z leti seštevajo in vodijo v raka kože. Prav zaradi seštevanja teh poškodb je zaščita pred soncem pomembna že v otroštvu. Napake v genomu, ki so posledica UV-sevanja, je sicer koža do neke mere zmožna popraviti, z leti pa popravljalni mehanizmi popustijo, zato je pojavnost raka v starosti večja. Izpostavljanje soncu je torej pomembno preprečiti, če ga le lahko.

Če vemo, da se bomo dlje časa zadrževali zunaj, je dobro, da se primerno oblečemo in z oblačili ter pokrivali pokrijemo kožo, izpostavljene dele pa namažemo s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Prav tako je pri najstnikih pomembno poudariti nevarnost uporabe solarijev. Študije so pokazale, da imajo najstniki, ki uporabljajo solarij, do šestkrat večjo možnost za melanom kasneje v življenju. V nekaterih državah je zato uporaba solarijev osebam, mlajšim od 18 let, z zakonom prepovedana.«

Naša sogovornica priporoča, da se tudi najstniška koža vsak večer očisti z nežnimi mili, ki ne sušijo kože. Zvečer naj se koža namaže z blago negovalno kremo, da se vzdržuje dobra barierna funkcija kože. Zjutraj pa dermatologinja svetuje uporabo kreme z zaščitnim faktorjem, da je koža zaščitena pred ultravijoličnim sevanjem, to velja tako poleti kot pozimi. Številne negovalne kreme vsebujejo zaščitni faktor in v tem primeru ni potrebno dodajati še posebne kreme za zaščito.

Zakaj je zaščita pred soncem tako zelo pomembna? »Poškodbe, ki se od sonca pojavljajo v koži, so trajne in se seštevajo. Več kot nam uspe preprečiti teh poškodb, manjša je verjetnost, da zbolimo za kožnim rakom. V Avstraliji, kjer so z izobraževanjem ljudi o pomenu zaščite pred soncem začeli že v devetdesetih letih, so zaznali padec pojavnosti melanoma. Od opekline do nastanka melanoma v povprečju mine 20 do 30 let. Prepričana sem, da bi tudi pri nas pojavnost melanoma padla, če bi nam uspelo vzgojiti generacijo otrok, ki ne bi bila opečena od sonca,« pojasnjuje dr. Demšar.

Problematična najstniška koža

Zaradi česa se v najstniških letih pojavljajo akne? »Na pojav aken vpliva več dejavnikov. Zagotovo gre za genetsko predispozicijo. Vidimo, da se akne pojavljajo pri otrocih, kjer so tudi starši imeli enake težave. Domnevamo, da nastanku aken botruje tudi prehrana, vendar s tega področja jasne študije ne obstajajo. Akne pri nekaterih mladostnikih lahko poslabša hrana z visokim glikemičnim indeksom ter uživanje večjih količin mleka in mlečnih izdelkov.

Stres je prav tako dejavnik tveganja za pojav aken, saj se akne velikokrat poslabšajo v stresnem obdobju, npr. med izpiti. K nastanku aken pa lahko pripomore tudi uporaba nepravilne kozmetike, predvsem bogatih, mastnih negovalnih ali vlažilnih krem ter uporaba vodoodpornih prekrivnih pudrov,« pojasnjuje dr. Demšar.

Akne so bolezen, nastanejo, ko se dlačno izvodilo zamaši. Loj, ki se v to izvodilo izteka, ne more na površino, zaprta dlačna ovojnica pa se zapolni z lojem in razširi. To imenujemo komedon, ki je začetek vsake akne. Komedon ali ogrc je lahko bele ali črne barve. Črna barva je posledica oksidacije maščob v zaprtem izvodilu.

Spolni hormoni, ki jih telo začne proizvajati z nastopom pubertete, prav tako pripomorejo k nastanku aken. Androgeni hormoni namreč stimulirajo izločanje loja iz žlez lojnic. Večja vsebnost loja v koži pa pripomore k razrastu bakterij, kar posledično vodi do nastanka vnetja in rdečega, bolečega mozolja na koži. Bakterije, ki so prisotne na naši koži, lahko s stiskanjem in praskanjem dodatno vnesemo v komedone in akne poslabšamo.

Kako se pravilno neguje aknasta koža? »Aknasto kožo je treba vsak večer očistiti z mili, ki so primerna za čiščenje take kože. Priporoča se uporaba krem, ki vsebujejo kisline AHA ali BHA, ki kožo blago luščijo ter tako preprečijo, da bi se izvodila pilosebacealnih enot zamašila in bi nastal komedon. Če s temi preparati ne dosežemo izboljšanja, pa je treba obiskati dermatologa, ki predpiše zdravila na recept,« še svetuje naša sogovornica.

Tek na dolge proge

Dr. Demšar pogosto opaža, da otroci pridejo prepozno in akne že brazgotinijo. »Brazgotine, ki so posledica aken, ostanejo za vedno in jih je zelo težko odpraviti. Lahko jih samo preprečimo, zato je pomembno, da začnemo akne dovolj zgodaj in agresivno zdraviti. Stiskanje mozoljev ne zadostuje, to je le čiščenje zaprtih por. Akne zdravimo z zdravili, ki delujejo na pilosebacealno enoto, tako da znižajo izločanje loja, delujejo protivnetno, protibakterijsko ter preprečijo, da bi se tvorili novi mozolji.«

S terapijo je dobro začeti že ob pojavu komedonov oziroma ogrcev. Začnemo lahko z uporabo preparatov z alfa ali beta hidroksikislinami, ki se dobijo v prosti prodaji v lekarni. V primeru, da do izboljšanja ne pride, pa je treba uvesti zdravila v obliki krem, kot so: azelaična kislina, adapalen in tretinoin (derivata vitamina A). »Zelo dobro zdravilo je tudi benzoil peroksid v 5- ali 10-odstotni koncentraciji, a ga na našem trgu ni moč dobiti.

Poznamo tudi zdravila v obliki tablet, kot npr. izotretinoin, s katerim lahko akne ustavimo dolgoročno. Gre za derivate vitamina A, ki jih jemljemo v obliki tablet, na trgu so že vrsto let, tako da poznamo vse možne stranske učinke. Bolniku, ki je na izotretinoinu, je treba redno kontrolirati kri, zdravilo pa je teratogeno, zato dekle v času jemanja zdravila ne sme zanositi,« opozarja dr. Demšar.

Naša sogovornica bi si predvsem želela, da bi se najstniki prej obrnili po pomoč k dermatologu, pri tem opozarja tudi na dejstvo, da je zdravljenje aken dolgotrajno, rezultati so vidni šele po več mesecih uporabe preparatov. »Terapijo je tako treba izvajati vsaj dva meseca, preden rečemo, da ne deluje. Če pa akne puščajo brazgotine, je treba k dermatologu takoj.«

Pri zdravljenju aken gre za tek na dolge proge, v povprečju se ozdravijo v letu do dveh. Prva izboljšanja pri zdravljenju s tretinoinom se pokažejo po dveh mesecih, z ostalimi preparati pa šele po treh do štirih mesecih. Zato je pri zdravljenju potrebna potrpežljivost. Kot pove dr. Demšar, osebni zdravniki običajno predpišejo pravo kremo, a mladostniki zaradi neučakanosti prehitro prenehajo z njeno uporabo.

ABC

A Zaradi tanjšega lipidnega sloja je otroška koža bolj podvržena iritaciji in okužbam.

B Suha koža ima polno luknjic, skozi katere lahko vstopajo virusi ali bakterije in s tem se poveča možnost okužb kože.

C Zaradi seštevanja poškodb DNK-ja kože je zaščita pred soncem pomembna že v otroštvu.