Pljučni rak je najpogostejši rak v svetovnem merilu in eden od petih najpogostejših rakov v Sloveniji. Ko se simptomi bolezni pojavijo, je čas za pravočasen obisk zdravnika. Po rezultatih raziskave iz leta 2017 pa kar 40 % Slovencev ne pozna nobenega od simptomov pljučnega raka. V novembru, mesecu ozaveščanja o pljučnem raku, je zato Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije predstavilo projekt Izkašljaj se, katerega namen je ozaveščati javnost o pljučnem raku in njegovih simptomih. S tem namenom so za novinarje pripravili tudi pogovor s strokovnjaki in predsednikom društva.

Avtorica: Adrijana Gaber

Leta 2018 je za pljučnim rakom v svetu zbolelo približno dva milijona ljudi. Nekdaj je veljal za neozdravljivega, danes pa diagnoza v zgodnjih stadijih bolezni močno poveča bolnikovo možnost za preživetje. Cilj letošnjega preventivnega projekta Izkašljaj se je, da oboleli, ki prepozna simptome pljučnega raka, na to pravočasno opozori svojega osebnega zdravnika. Ta ga nato napoti k specialistu, ki postavi diagnozo. V Društvu zato pozivajo, naj se bolniki kar najhitreje »izkašljajo« o svojih težavah osebnemu zdravniku, ki bo naredil prvi korak k pravočasni diagnozi in zdravljenju.

Mirko Triler, predsednik Društva za pljučne in alergijske bolezni, je povedal, da so s projektom ozaveščanja o pljučnem raku začeli že pred nekaj leti, resneje lansko leto, letos pa so se lotili kar obsežnega projekta. »Želimo ozaveščati, predvsem mlade, naj se odpovedo kajenju in naj bodo pozorni na simptome pljučnega raka. V Društvo je vključenih 3600 članov, ukvarjamo se z izobraževanjem o pljučnih in alergijskih obolenjih, svojim članom ponujamo informacije v obliki tiskanih materialov in podatkov na spletnih straneh. Člani pri nas dobijo brezplačne dihalne vaje in telovadbo, to dvoje poteka v kar 16 slovenskih krajih, glasilo, ugodnosti v zdraviliščih, predavanja. Največjo pozornost posvečamo ozaveščanju o vseh pljučnih boleznih, v zadnjih letih pa žal predvsem pljučnemu raku.«

Rak s slabo prognozo

Doc. dr. Martina Vrankar, spec. radioterapije in onkologije, z Onkološkega inštituta v Ljubljani je opozorila, da je rak pljuč ena od rakavih bolezni z najslabšo prognozo. »Petletno preživetje bolnikov je okoli 20 % in se le počasi izboljšuje. Po umrljivosti je na prvem mestu med vsemi raki in okoli 20 % vseh smrti zaradi raka pripišemo pljučnemu raku,« je razkrila neugodno sliko zdravljenja te bolezni in dodala, da je pljučni rak ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.

»Težava pri odkrivanju tega raka je ta, da se v zgodnji fazi bolezni kaže zelo malo simptomov, zelo neznačilni simptomi ali pa jih sploh ni. Ko pa se pojavijo, je običajno bolezen že napredovala. To se kaže v dejstvu, da ima ob postavitvi diagnoze 50 % bolnikov metastatsko obliko bolezni. Ti bolniki nimajo možnosti ozdravitve, lahko pa jih zazdravimo za kar nekaj časa. Z novimi možnostmi zdravljenja tudi za nekaj let. Bolnikov v zgodnjem stadiju, ki jih lahko operiramo, je le 20 %. Zato je res pomembno, da so ljudje pozorni na neznačilne blage znake in se odpravijo k zdravniku, če čutijo, da nekaj ni v redu,« je še poudarila strokovnjakinja z Onkološkega inštituta.

Ali obstajajo preventivni ukrepi in ali kaj lahko sami naredimo za to, da preprečimo nastanek te bolezni? Mag. Mojca Unk, spec. internistične onkologije, prav tako z Onkološkega inštituta v Ljubljani: »Seveda obstajajo preventivni ukrepi in tudi sami lahko zelo veliko naredimo za to, da ne bi dobili pljučnega raka. Glede na to, da je kar 80 % bolnikov z rakom pljuč kadilcev ali nekdanjih kadilcev in da je zato kajenje največji dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč, so seveda naši poglavitni ukrepi na ravni družbe usmerjeni v preprečevanje kajenja oziroma prenehanje kajenja. Res pa je, da rak pljuč ni le posledica kajenja, ampak na njegov nastanek vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja. Radon je, na primer, zelo pomemben dejavnik, prav tako neugodne podnebne razmere. Kot družba moramo zato veliko vlagati v zdravo in čisto okolje, to je pomembno tudi za naslednje generacije, ne le za nas.«

Na kaj moramo biti pozorni?

Kateri so tisti simptomi, na katere moramo biti pozorni? Dr. Vrankarjeva odgovarja: »Kašelj je poglavitni simptom, ki ga povezujemo s pljučnim rakom, je pa zelo nespecifičen in prisoten pri številnih drugih obolenjih in stanjih, lahko tudi kot neželen učinek nekaterih zdravil. Pri kadilcih je kašelj kronično prisoten in kašelj, ki se pri njih spremeni, je morda lahko tudi znak raka pljuč. Ostali simptomi so še težko dihanje, bolečina v prsnem košu, hripavost, hujšanje, splošno slabo počutje in utrujenost.

Pomembno je, da takoj obiščemo zdravnika, če simptom traja več kot tri tedne ali se celo stopnjuje. Na začetku so težave blage, a če gre za pljučnega raka, se stopnjujejo. Lahko je prisoten le en simptom, ni nujno, da je prisotnih več. Če neke težave trajajo več kot tri tedne, se je treba o tem pogovoriti z zdravnikom. Ta včasih lahko že iz pogovora izključi diagnozo pljučni rak in ni potrebno naročati dodatnih preiskav. Če pa, kot že rečeno, težave trajajo dalj časa, se stopnjujejo ali množijo, pa so seveda potrebne temeljitejše preiskave.«

Pri moških manj, pri ženskah več

Kakšna je trenutno pojavnost pljučnega raka v Sloveniji? Mag. Mojca Unk je predstavila, da pljučni rak, glede na zadnje podatke registra raka, zaseda tretje mesto tako pri ženskah kot pri moških. Povedala je še, da je leta 2017 zbolelo 1500 ljudi na novo, večina, skoraj 900 je bilo moških, ostalo so bile ženske. »To kaže, da gre za velik javnozdravstveni problem. Več kot polovica bolnikov ima razširjeno bolezen v napredovali fazi, pojavnost pri moških se je že ustalila, kar pripisujemo uspešnosti ukrepov v preteklih letih. Žal pri ženskah še vedno narašča, vsako leto zboli 5 % več žensk. Leta 2017 je rak pljuč pri ženskah glede smrtnosti že prehitel raka dojke. Več žensk umre zaradi raka pljuč kot zaradi raka dojke,« je strokovnjakinja predstavila žalostno statistiko.

Doc. dr. Vrankar je ponovno izpostavila, da je kajenje poglavitni dejavnik za pojav pljučnega raka, saj je kar 80 % bolnikov, ki so zboleli za pljučnim rakom, kadilcev. »Kadilci imajo 25-krat večje tveganje, da zbolijo za pljučnim rakom kot nekadilci. Naj omenim tudi pasivne kadilce, ki imajo za okoli 20 % zvišano tveganje za nastanek tega raka. Rak pljuč je torej tisti, ki bi ga resnično lahko preprečili. Poleg tega kajenje povzroča tudi druge vrste raka, ne samo pljučnega.

Od ostalih dejavnikov je pomemben radon: 10 % pljučnega raka nastane zaradi izpostavljenosti radonu. Drugi dejavniki pa so še prašni delci v kovinski industriji, izpušni delci dizelskih motorjev, nikelj, arzen, azbest, izgorevanje premoga v individualnih kuriščih. Kajenje pa te druge učinke še poveča. Ne smemo pa pozabiti genetskih dejavnikov, saj ima posameznik, ki ima v ožji družini obolelega za pljučnim rakom, tudi sam večje tveganje, da zboli. Genetski dejavnik je pomemben tudi pri nekadilcih. Ti imajo značilno drugačno vrsto raka in se tudi nekoliko drugače zdravi,« je pojasnila dr. Vrankar.

Velik napredek pri zdravljenju

Dobra novica je ta, da je sedanje zdravljenje pomembno naprednejše od tistega v preteklosti, na primer še pred petnajstimi leti. »Zdravljenje raka pljuč ni več tako brezupno, kot je bilo pred petnajstimi leti,« je povedala mag. Unk, dr. Vrankar pa dodala, da bolniku na začetku povedo, kakšen je cilj zdravljenja, tudi svojcem skušajo razložiti, da je zdravljenje namenjeno izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, šele nato pa pride podaljšanje preživetja. »Z novimi zdravili je kakovost življenja bolnikov zares boljša in tudi življenja bolnikov lahko podaljšamo,« je potrdila dr. Vrankarjeva in dodala, da je pljučni rak bolezen, ki prizadene vso družino, ki se spopada s številnimi vprašanji in stiskami. »Poleg strokovne obravnave bolnikom ogromno pomenijo pogovor, poslušanje in slišanje njihovih težav in stisk, skupno iskanje rešitev in vzpostavitev zaupanja, spodbudne besede. Pomembno se mi zdi, da se tudi svojci povezujejo v društvo bolnikov. Znotraj stroke pa bi tudi še marsikaj lahko naredili za celostno obravnavo bolnikov, predvsem bi bilo potrebno vključiti psihološko podporo.«

Vejpanje ni rakotvorno? Zagotovo je.

Kaj je trenutno znanega o povezavi med nastankom pljučnega raka in novimi oblikami kajenja, kot je tako imenovano vejpanje oziroma elektronske cigarete? Je to res bolj zdrav način kajenja? Unkova odgovarja, da je slovenska zakonodaja te izdelke uvrstila med tobačne izdelke, in meni, da je tako prav. »Trenutno še ne vemo, v kolikšni meri te cigarete povzročajo raka, lahko pa o tem sklepamo glede na sestavine. Gre za aerosole, ki se lažje vsrkajo v celice. Vemo, da elektronske cigarete vsebujejo že znane karcinogene snovi. Menim, da rak, ki se bo sčasoma razvil pri uživalcih teh elektronskih cigaret, ne bo klasičen rak pljuč, pač pa bolj agresivni sarkom (tumor mehkih tkiv), kjer so dejavniki tveganja acetaldehidi, ki so tudi v teh novih pripomočkih za inhaliranje. Tudi za kajenje so v začetku vsi mislili, da ne škoduje zdravju, pozneje pa se je pokazalo, kako škodljivo je,« je svoje razmišljanje podkrepila mag. Unk in menila, da bo podobno tudi pri teh novih oblikah kajenja.

Ali so tudi pri tem načinu nekadilci ogroženi? »Seveda, saj so aerosolne kapljice v zraku in jih pasivni kadilci prav tako vdihavajo. Še najbolj strupene, z največjim rakotvornim potencialom, pa so odišavljene elektronske cigarete.«

Sporočilo kadilcem

Mirko Trilar je za konec podal svoje sporočilo: »Pojdite in izkašljajte se zdravniku o svojih problemih. Kot dolgoletni bivši kadilec vem, da je kajenje strast. Vendar toliko bolezni, kolikor jih mora preboleti kadilec, ne privoščim nikomur. Ker sem to prebolel tudi sam, lahko rečem: Nehajte kaditi, dokler je še čas! Dokler lahko še normalno dihate. Ko je človek enkrat priklopljen na kisik, mu je seveda žal, a takrat je že prepozno. Pljuča ne oproščajo. Pazite na svoje zdravje!« Doc. dr. Vrankar je k temu dodala: »Če kadite, ni nikoli prepozno, da nehate. Pljučni rak je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. V času epidemije se mi zdi še posebno pomembno, da so ljudje pozorni na spremembe v počutju in vztrajajo z obiskom pri zdravniku. Mag. Unk pa kadilcem sporoča, da ima vsak od nas samo ena pljuča, in meni, da bi se tega morali dobro zavedati. »Živimo zdravo, toliko stvari je, s katerimi si lahko popestrimo življenje, naj ne bodo to cigarete!«

ABC

A Petletno preživetje bolnikov z rakom pljuč je 20-odstotno.

B Kar 80 % bolnikov s pljučnim rakom je kadilcev ali bivših kadilcev.

C Tudi elektronske cigarete vsebujejo rakotvorne snovi.