Postavite dobre prehranjevalne temelje že v otroštvu

Zdrava in uravnotežena prehrana pomembo prispeva k dobremu počutju in splošnemu zdravju posameznika. Za razvijajoče se otroke pa je še toliko bolj pomembna, saj je ključnega pomena za njihovo psihofizično zdravje in razvoj. Zdrave prehranjevalne navade je treba otrokom predstaviti že v zgodnjem otroštvu, saj le tako oblikujemo dobre temelje za vse življenje.

Avtorica: Nika Arsovski

Otroško telo je med odraščanjem deležno velikanskih sprememb, zato je zdrava in uravnotežena prehrana najmlajših bistvenega pomena za izgradnjo kosti, mišic, tudi za razvoj možganov. Predšolski otroci praviloma potrebujejo energijsko bogatejšo prehrano od odraslih, zato jih ne smemo ukalupiti v splošne smernice prehrane, primerne za odrasle. Prehrana naj bo kar se da raznolika, izbirajmo polnovredna živila, saj s tem pokrijemo tudi potrebe po vitaminih in mineralih.

Prehranske usmeritve za odrasle so pogosto energijsko preskromne, saj otroci za zdravo rast ter razvoj potrebujejo precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, hkrati pa tudi dovoljšen vnos ostalih hranil (beljakovine, vitamini in minerali). Energijske potrebe se spreminjajo tudi glede na spol, starost in dejavnost. Štirileten oz. šestleten otrok v povprečju dnevno porabi 1500 kcal, desetleten pa še kakih 300 kcal več.

Postavitev dobrih prehranskih temeljev v otroštvu je naložba za vse življenje, saj se s tem izognemo vrsti možnih zdravstvenih težav, pa tudi prekomerni teži, ki je med otroki vse bolj razširjena. V zgodnjem otroštvu je bistvenega pomena, da otrokom predstavimo vrsto različnih okusov in živil ter mu omogočimo, da raziskuje in okuša. Zato mu ponudimo tudi živila, ki jih sami le poredko uživamo, čeprav so del uravnotežene in zdrave prehrane.

Pogosto se zgodi, da otrok posameznih živil sprva ne sprejme, zato bodimo vztrajni in mu jih ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo čas, da se privadijo novih okusov. Naš okus se z leti spreminja, zato se kaj hitro zgodi, da bo otrok v določenem življenjskem obdobju živilo zavračal, že v naslednjem pa ga naravnost oboževal. Otrokom ponudimo več manjših dnevnih obrokov, ki jih odvisno od otrokovih potreb in teka združimo z zdravimi prigrizki ter vrsto sadja in zelenjave.

Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe

Otroški vnos makrohranil naj bi v grobem sestavljalo 60 % ogljikovih hidratov, 10 % beljakovin in 30 % maščob. Med ogljikovimi hidrati izbirajmo kompleksnejše, saj s tem poskrbimo za postopno sproščanje sladkorja v krvi. Enostavni ogljikovi hidrati po drugi strani zanihajo raven sladkorja v krvi, kar lahko pripomore k razdražljivosti, tudi utrujenosti in hiperaktivnosti. Nihanja telo izčrpajo, posledično pa povečajo potrebo po mineralih in vitaminih.

Izbirajmo torej polnovredna žita, stročnice, zelenjavo in sadje. Enostavni sladkorji v sadju niso tako škodljivi, saj je njihova poraba zaradi prisotnosti vlaknin upočasnjena. Pri izbiri beljakovin bodimo pozorni, da zadostimo otrokovim dnevnim potrebam, hkrati pa ne dovolimo vnosa škodljivih snovi. Aminokisline so nujne za nemoteno delovanje otroških možganov, prav tako pa so pomembne tudi za delovanje ostalih organov in mišic.

Izbirajmo med živili, kakršna so nesladkani jogurti, skuta, stročnice, oreščki, brokoli, špinača, kvinoja … omejimo količine mesa, saj ima visoko vsebnost nasičenih maščobnih kislin in pesticidov, skrbno izbirajmo tudi ribe. Med maščobami posegajmo predvsem po esencialnih maščobah, maščobnih kislinah omega-3 in omega-6, saj lahko njihovo pomanjkanje pripomore k nastanku alergij in oslabi delovanje imunskega sistema. Priporočljivo je tudi uživanje rastlinskih olj, kakršna so oljčno, orehovo, konopljino, sojino in olje oljne repice. Zaradi visoke vsebnosti aditivov in maščob se izogibajmo predelanim mesnim izdelkom.

Sol in sladkor

Kot že omenjeno, v otroštvu postavimo zdrave temelje za vse življenje. Znano je, da čezmeren vnos soli povečuje krvni tlak, s tem pa se poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Prav zato je dobro, da otrok ne navadimo na pretirano slano hrano, saj po raziskavah sodeč Slovenci že od otroških let naprej zaužijemo preveč soli. Za otroke še sprejemljiva količina je manj kot kavna žlička na dan, velik delež soli pa se skriva v predelanih živilih, tudi v kruhu. Prav zato pri uporabi živil iz konzerve, salam, sirov, pic, vnaprej pripravljenih omak poskrbimo, da je vsebnost soli kar se da nizka.

Tudi sladkor je tihi ubijalec, ki v odraslih obdobjih povzroča nemalo zdravstvenih težav. Pomembno je, da otroci zaužijejo kar najmanj prostih sladkorjev, torej mono- in disaharidov, ki jih hrani dodajajo proizvajalci ali potrošniki, pa tudi čim manj sladkorjev, prisotnih v sadnih sokovih. Najboljša tekočina za odžejanje je voda, zato otroka že vse od otroštva navajajmo na pitje vode namesto sladkih pijač in sadnih sokov.

Pijače z dodanimi sladkorji namreč povečajo tveganje za razvoj debelosti, zobne gnilobe, povišan krvni sladkor na tešče, tudi bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dva. Kot starši smo odgovorni za uravnoteženo in zdravo prehrano naših otrok, tako z izbiro živil kot tudi zgledom. Pred nakupom se torej dobro prepričajmo o sestavi živila in njegovi hranilni vrednosti ter izberimo tiste z manj sladkorja in soli. Poskrbimo, da bo hranjenje za otroka že od malih nog kar se da prijetna izkušnja.

K temu bodo dodatno prispevali skupni družinski obroki, dovoljšna mera časa in prijetno vzdušje. Izogibajmo se nagrajevanju ali kaznovanju s hrano, saj lahko vodi k neprijetnim vzorcem. Primerna prehrana in odnos do prehranjevanja sta ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, še bolj v otroštvu in obdobju mladostništva, saj gradimo temelje za prihodnost.

Otroška prebava z običajno prehrano postane vse bolj podobna odrasli

Ker se prehranske potrebe otrok razlikujejo od odraslih, do razlik prihaja tudi pri prebavi. »Prebava v smislu odvajanja blata je zelo odvisna od vrste zaužite hrane. Tako dojenčki v prvih šestih mesecih praviloma odvajajo pri skoraj vsakem obroku, lahko pa tudi bistveno redkeje, blato pa je praviloma vedno mehke konsistence in rumene barve. Z začetkom uvajanja druge hrane poleg mleka, praviloma okoli šestega meseca, postane blato rjave barve in frekvenca odvajanja se postopoma zmanjša.

Okoli enega leta je otrok praviloma hranjen z običajno družinsko prehrano (če je ta seveda primerna in zdravju neškodljiva). Tudi odvajanje blata postane podobno kot pri starejših otrocih in odraslih, torej od trikrat na dan do trikrat na teden, rjave barve in formirano. Če otrok odvaja trikrat na dan, je blato seveda mehkejše, kot če odvaja trikrat na teden,« pojasnjuje Tatjana Pavlin, dr. med., spec. pediatrije, predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Ob tem sogovornica dodaja, da začno nekateri otroci v času odvajanja od pleničk blato zadrževati, zaradi česar postane bolj trdo. Pri odvajanju trdega blata čutijo ostre bolečine, iz počene sluznice zadnjika pa lahko tudi zakrvavijo.

Bodite pozorni na otrokov vzorec odvajanja

V nasprotju z zaprtjem nemalo težav v zgodnjem otroštvu povzroča tekoče blato, driska. »O driski (pri starejših otrocih od enega leta) govorimo, če je pogostost odvajanja več kot trikrat na dan in če je blato tekoče ali kašasto. Blatu je lahko primešana sluz ali celo kri,« pojasnjuje pediatrinja in razloži, da so krivec za drisko v otroštvu najpogosteje kar virusi. »Drisko pri otrocih najpogosteje povzročajo številni virusi (npr. rotavirusi), lahko tudi bakterije (npr. salmonela, enterobakter), pa tudi toksini iz hrane.

Redkejši vzroki driske pri otrocih so nekatera kronična obolenja, kot je npr. kronična vnetna črevesna bolezen ali celiakija. Driska pa je pogosto pridružena tudi številnim drugim obolenjem otrok, saj takrat otroci uživajo več mleka in drugih tekočin, zato se tudi blato spremeni. Driska lahko spremlja tudi zdravljenje z antibiotiki, saj ti porušijo normalno črevesno mikrobioto.« Prav zato dr. Pavlinova starše opozarja, da ostanejo pozorni na vzorec odvajanja njihovega otroka, saj lahko le tako dovolj hitro prepoznajo mogoče odklone. Tudi starejše otroke velja povprašati, kakšne so njihove življenjske navade, ne le odvajanje blata, temveč tudi urina. Kri na blatu je namreč lahko resen ali pa relativno nenevaren znak, vendar je vedno treba odkriti vzrok.

 

»Drisko pri otrocih najpogosteje povzročajo številni virusi, lahko tudi bakterije, pa tudi toksini iz hrane. Redkejši vzroki driske pri otrocih so nekatera kronična obolenja, kot je npr. kronična vnetna črevesna bolezen ali celiakija.«

 

ABC

A Otroški vnos makrohranil naj bi v grobem sestavljalo 60 % ogljikovih hidratov, 10 % beljakovin in 30 % maščob.

B Štirileten oz. šestleten otrok v povprečju dnevno porabi 1500 kcal.

C Otrokom ponudimo več manjših dnevnih obrokov.

Skip to content