V jesensko-zimskem času se naš imunski sistem znajde pred zahtevnejšim izzivom kot poleti, ko veliko časa preživimo na prostem, obdani s soncem in živopisnim sadjem. S hladnejšim vremenom in spremenjenim življenjskim ritmom, povezanim s preživljanjem vse več časa v zaprtih prostorih, se namreč poveča število prehladnih obolenj in virusnih okužb. Kako intenzivni bodo simptomi in kako dolgo bomo primorani preležati v postelji, je tako v veliki meri odvisno tudi od tega, kako skrbimo za lastno zdravje in posledično svoj obrambni mehanizem.

Avtorica: Nika Arsovski

Imunski sistem naše telo ščiti pred škodljivimi organizmi, njegova »kondicija« pa je odvisna od vrste dejavnikov. Nanj namreč vplivajo tako zdrav življenjski slog, genetika, spol, starost, stres, kronične bolezni, zgodovina okužb itd. Imunski sistem sestavlja vrsta celic, tkiv in organov, pri čemer pa bistveno vlogo igrajo levkociti oz. bele krvne celice, ki nastajajo v kostnem mozgu. Delimo jih na fagocite, ki potencialno nevarne tujke v telesu obkrožijo, absorbirajo in uničijo, ter limfocite, ki med drugim delujejo tudi kot telesni spomin in hitro prepoznajo patogene ob ponovnem vdoru v telo. Dobro delujoč imunski sistem po večini prebolelih okužb tvori imunski spomin in tako ponovne stike z enakimi mikroorganizmi omeji, ne da bi se bolezen sploh pokazala.

Gre za enega najkompleksnejših mehanizmov v našem telesu, ki nas ščiti tako pred lastnimi spremenjenimi celicami kot tudi pred vdorom patogenih organizmov. Sicer ločimo prirojeno in pridobljeno imunost; s prvo se človek rodi (že sama koža predstavlja obrambo pred zunanjimi patogeni), medtem pa se pridobljena imunost gradi skozi vse življenje. Imunski sistem se vse od rojstva spreminja, z vsakim patogenim organizmom (s katerim pride v stik, tudi s cepivi) pa se utrjuje in krepi imunost.

Motnje imunskega sistema

Naloga imunskega sistema je, da naš organizem ščiti pred vdorom tujkov, virusov, bakterij itd. tako iz okolja kot tudi pred spremenjenimi lastnimi celicami, ki bi nam utegnile škodovati. A tako kot v delovanju vseh mehanizmov lahko tudi pri delovanju imunskega sistema prihaja do okvar oz. motenj. V grobem jih delimo na tri vrste: avtoimunske bolezni, imunske pomanjkljivosti in preobčutljivost. V primeru avtoimunskih bolezni telo napade sebi lastne celice, v primeru preobčutljivosti se imunski sistem čezmerno odzove na zunanje dejavnike in s tem povzroči težave v lastnem telesu. Pri imunskih pomanjkljivostih pa prihaja do motenj v delovanju posameznega dela imunskega sistema in njegovega oslabljenega delovanja.

Kateri dejavniki vplivajo na »zdravje« imunskega sistema?

Poleg bolezenskih stanj na delovanje našega imunskega sistema vpliva vrsta dejavnikov, številni izmed njih pa so povezani z zdravim življenjskim slogom. Eden izmed pomembnejših je prehrana, po zaslugi katere užijemo zadostne količine hranil, (ne)posredno pomembnih za nemoteno delovanje našega obrambnega mehanizma. Kot zanimivost, maščobne zaloge lahko znižujejo odpornost posameznika, saj maščobno tkivo prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo imunski sistem. »Za dobro delovanje imunskega sistema moramo imeti dovolj gradnikov, kot so beljakovine, vitamini, minerali itd., da se imunski sistem v potrebnem trenutku lahko neovirano odzove. Na samo delovanje imunskega sistema tako lahko pomembno vplivajo neustrezne, večinoma samopredpisane diete. Če so neustrezne diete predolge, začne primanjkovati posameznih hranil in vitaminov, kar lahko vpliva na imunost posameznika. Pogosto opažamo pomanjkanje vitamina B12, ki ga lahko v zadostni meri zaužijemo že z uravnoteženo in pestro prehrano,« pojasnjuje Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije, s Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki ob tem izpostavi tudi negativno delovanje stresnih hormonov in kroničnega stresa na našo odpornost. Eden največjih sovražnikov našega zdravja je namreč prav dolgotrajen stres, ki oslabi delovanje našega imunskega sistema, saj pospešuje sproščanje stresnega hormona kortizola. Pomembno pa k zdravju imunskega sistema prispevata telesna dejavnost in zadostna količina spanca. Spanje namreč pomembno vpliva na imunski in živčni sistem, zato ob pomanjkanju kakovostnega spanca imunski sistem oslabi, telo pa postane bolj občutljivo za okužbe in obolenja.

Kako prepoznati oslabljen imunski sistem?

Telo nas z različnimi signali opozarja na oslabljeno delovanje našega imunskega sistema. In kateri je najbolj jasen znak, ki nam ga v jesenko-zimskem času pošilja naše telo? »Lahko rečemo, da številne okužbe in njihova intenzivnost. Za otroke, ki se prvič soočijo s posamezno virusno okužbo, je povsem običajno, da zbolijo. Je pa odvisno od razvitosti njihovega imunskega sistema, kakšni bodi simptomi in kako intenzivno bo okužba potekala. Večina otrok navadni prehlad preboli v domači oskrbi, nekateri pa imajo vseeno težji potek in potrebujejo zdravniško pomoč. K poteku okužb prispevajo tudi prisotnost drugih bolezni, na primer ljudje z astmo bodo težje prebolevali okužbe dihal. Otroci, ki se prvič srečujejo z različnimi okužbami, tako v prvih letih pogosto obolevajo. V povprečju osem- do desetkrat letno, pojasni pediater, ki ob tem dodaja, da lahko povsem enaka okužba pri različnih otrocih poteka drugače, večina pa jo brez zapletov preboli v enem do dveh tednih. Pri posameznikih z okvarami imunskega sistema se tudi običajne okužbe lahko vlečejo v nedogled.

Kateri so še znaki, ki nas opozarjajo na oslabljenost telesnega obrambnega mehanizma?

Poleg stalnih prehladov in kašlja, ki se ne pozdravi, ter prebolevanja več kot ene ali dveh težjih okužb v enem letu nas na zmanjšano delovanje imunskega sistema opozarjajo pogosti in dolgotrajni zagoni herpesa. Še zlasti, če se zagoni pojavljajo na različnih mestih. Dolgotrajno in nezadostno celjenje ran ali opeklin je prav tako znak, ki nas opozori, da nekaj z našim imunskim sistemom ni prav. Tudi nenadne in pogosto povišane temperature, stalna utrujenost, dolgotrajne prebavne težave z driskami kažejo na neustrezno delovanje imunskega sistema.

Kako lahko starši zaščitimo svoje otroke?

V jesensko-zimskem času so na udaru tudi najmlajši. Seveda so prehladi in okužbe, sploh v predšolskem obdobju, povsem običajni, previdnost pa velja predvsem pri dojenčkih, pri katerih nekatere okužbe predstavljajo precej večje tveganje. »Pomembna je časovna izpostavljenost, torej v kateri fazi razvoja se s posamezno okužbo srečamo oz. kako dozorel je v tistem trenutku imunski sistem. Priporočamo, da v obdobju številnih okužb dojenčkov ne izpostavljate dodatnemu tveganju. Pogosto se zgodi, da sorojenci iz vrtca prinesejo viruse, kakršen je respiratorno sincicijski virus, zato je prav, da so starejši sorojenci vsaj do dojenčkovega dopolnjenega tretjega meseca doma. V času epidemije novega koronavirusa smo imeli na Pediatrični kliniki manj hospitalizacij zaradi respiratornih okužb, saj so bili zaradi ukrepov in karanten otroci primorani ostati doma,« pojasnjuje Markelj in ob tem vsem staršem polaga na srce, da poskrbijo za uravnoteženo prehrano svojih otrok, zadostno mero gibanja ter novorojenčkov ne izpostavljajo zaprtim prostorom, kjer se nahaja veliko število ljudi.

Eden največjih sovražnikov našega zdravja je dolgotrajen stres, ki oslabi delovanje našega imunskega sistema, saj pospešuje sproščanje stresnega hormona kortizola. Pomembno pa k zdravju imunskega sistema prispevata telesna dejavnost in zadostna količina spanca.

ABC

A Imunski sistem se vse od rojstva spreminja.

B Eden največjih sovražnikov našega zdravja je dolgotrajen stres.

C Dolgotrajno in nezadostno celjenje ran je znak, ki nas opozori, da nekaj z našim imunskim sistemom ni prav.