Avtorica: Vesna Mlakar
Novejše raziskave kažejo, da je vsako pitje alkohola povezano s tveganjem za zdravje. Na to, kako veliko bo to tveganje, pa vplivajo tako količina popitega alkohola, kot tudi vzorec pitja in še nekateri drugi dejavniki. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je januarja 2022 izdal novo znanstveno monografijo Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013–2018, trendi.
V slednji avtorji navajajo, da lahko rabo alkohola povezujemo z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano pa je tudi tveganje za razvoj nekaterih rakov. Določena bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola in so zato alkoholu neposredno pripisljiva, pri drugih pa je pitje alkohola eden od dodatnih vzrokov obolenja ali smrti.
Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so številne in se kažejo pri posamezniku, v družini, v okolici in širše v družbi. Pomembno je poudariti, da na telo nima škodljivega vpliva šele alkoholizem kot oblika zasvojenosti, temveč čezmerno pitje samo po sebi poveča tveganje za različne okvare in bolezni. Dr. Marko Kolšek pojasnjuje: »Vpliv na telo ima alkohol, ne alkoholizem. Okvare na telesu se zaradi pitja alkohola lahko kažejo na telesu neodvisno od zasvojenosti, to je alkoholizma.
To pomeni, da imajo okvare na telesu lahko ljudje, ki pijejo, čeprav niso zasvojeni z alkoholom, seveda pa se s trajanjem in količino popitega alkohola običajno kaže tudi več okvar na različnih organih in je pogosto različnih okvar več pri zasvojenih ljudeh.« Trendi porabe alkohola v letih od 2013 do 2018 kažejo, da ostaja ta v Sloveniji visoka in da se z njo uvršča med države evropske regije SZO, ki prednjačijo po registrirani porabi čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Skrb vzbujajoča je tudi razširjenost pitja alkoholnih pijač med mladostniki v Sloveniji, prav tako število hospitalizacij otrok in mladostnikov zaradi zastrupitev z alkoholom ter tudi smrti.
Dr. Marko Kolšek pove, da ni nekega značilnega bolezenskega znaka, ki bi opozoril na pitje alkohola, ki presega meje manj tveganega pitja. »Najbolj značilno, da gre za problematično pitje, je seveda, če pride pijan človek k svojemu zdravniku, kar ni prav pogosto, če človek ni že zasvojen z alkoholom. Smiselno je, da družinski zdravnik, pa tudi zdravniki vseh drugih strok, na ustrezen način vprašajo bolnika glede pitja alkohola – ne glede na težavo, zaradi katere bolnik pride.
Še posebej pa je smiselno, da zdravnik pomisli na možnost vpliva alkohola na predstavljeno težavo, če gre za poškodbe, težave z želodcem, jetri, trebušno slinavko, ob povišanem krvnem tlaku, motnjah srčnega ritma, motnjah spanja, v spolnosti, depresiji, anksioznosti, samomorilnosti, ponavljajočih se neznačilnih težavah, nasilju …
Pri tem je treba poudariti, da imajo lahko vse te naštete težave seveda tudi ljudje, ki sploh ne pijejo alkohola in ni razloga, da bi zdravniku »zamerili«, če jih vpraša glede pitja alkohola.« Slovenija je sicer po umrljivosti zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov nad povprečjem Evropske unije. V pomurski regiji pa beležijo najvišjo prezgodnjo umrljivost zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze.
Pitje alkohola lahko povzroči okvare praktično na vseh organskih sistemih v telesu – več kot človek pije, večje je tveganje, opozori dr. Marko Kolšek. Alkohol povzroči spremembe v možganih, ki se lahko kažejo na različne načine (motnje spomina, presoje, božjastni napadi, demenca, zasvojenost …), na prebavilih (zamaščenje jeter, ciroza jeter, vnetje ali druge okvare trebušne slinavke, vnetje požiralnika, želodca …), na srčno-žilnem sistemu (povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, popuščanje srca), v imunskem sistemu (slabša odpornost), krvotvornem sistemu (slabokrvnost) in sistemu žlez z notranjim izločanjem (motnje v spolnosti, motnje spanja …). »Dokazane so tudi neposredne povezave pitja alkohola z rakom na jetrih, požiralniku, žrelu – še posebej če je pridruženo kajenje –, debelem črevesu in na dojki,« še doda dr. Marko Kolšek.
Na spletni strani www.nalijem.si je na voljo anonimni vprašalnik za samooceno pitja alkohola, kjer lahko v petih minutah sami ocenite pitje alkohola. Anonimni vprašalnik so sestavili na Medicinski fakulteti in vsebuje povzetek oziroma strokovno mnenje zdravnika o pitju alkohola, ki ustreza vašim odgovorom. Vprašalnik lahko rešujete zase ali za svojca. Pogosto se namreč dogaja, da zasvojeni z alkoholom ne išče rešitve, medtem ko svojci že dlje časa trpijo in (sprva po tiho) iščejo pomoč.
Povečano število telefonskih klicev beležijo tudi na informativno-svetovalnem telefonu Psihiatrične bolnišnice Idrija. Janja Milič, dr. med., spec. psih., pove: »Na telefonsko številko 05 37 34 381 lahko odvisni od alkohola ali njihovi svojci pokličejo vsak dan od ponedeljka do petka med 14. in 15. uro. Običajno ljudi zanima, kako poteka zdravljenje odvisnosti od alkohola. Sprašujejo o možnostih pregleda v ambulanti zazdravljenje odvisnosti oziroma o napotitvi na ambulantno oziroma bolnišnično zdravljenje.
Kličejo odvisni pa tudi njihovi svojci. Pomembno je poudariti, da je odvisnost od alkohola bolezen družine in da svojci običajno prvi prepoznajo težavo. Pogosto odvisni tudi še ne razmišljajo o zdravljenju, medtem ko svojce pogosteje zanima, kako jih spodbuditi oziroma pripraviti za vključitev v program zdravljenja in ali jih je mogoče celo pripeljati proti njihovi volji.«
Še vedno velja mit, da odvisnost od alkohola ni bolezen. Marsikdo zmotno verjame, da se lahko sam odloči, da ne bo več pil alkohola, vendar to (v vseh primerih) ne drži. Zaradi odvisnosti od alkohola pride do nevrobioloških sprememb v možganih, tako da kontrola pitja alkohola ni več stvar svobodne izbire. Janja Milič pojasnjuje: »Odvisnost od alkohola je bolezen možganov. Odvisnost se prepozna, kadar človek ne zmore več kontrolirati svojega pitja alkohola.
Ne more ga nadzirati kljub zavedanju o vse več telesnih in duševnih posledicah na svoje zdravje. Človek, ki pije alkohol, razvije značilne obrambne mehanizme, zato je to tudi bolezen zanikanja. Odvisni minimalizira, išče razloge zunaj sebe in se vključi v program za zdravljenje odvisnosti šele, ko pride do konstruktivnih pritiskov s strani svojcev ali na delovnem mestu. Za odvisnost od alkohola je med drugim značilna močna želja po pitju alkohola, nezmožnost kontrole popite količine alkohola, zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola, vztrajanje pri pitju alkohola kljub škodljivim posledicam zase in za druge.
Če odvisni prekine s pitjem alkohola, lahko pride do odtegnitvenega sindroma. Človek v tem primeru postane napet, vznemirjen, nespeč, pojavijo se lahko znojenje, slabost, tresenje, povišan krvni tlak in pulz.« Janja Milič poudarja, da je odvisnost bolezen vse družine, saj prizadene odnose. Pomembno je, da v procesu zdravljenja pomoč poiščejo tudi svojci, saj težave z odvisnostjo od alkohola prizadenejo vse družinske člane. Nezdravljeni kasneje v življenju lahko ponavljajo vzorce iz matične družine in imajo pogosto težave v partnerskih in drugih odnosih. »Zdravljenje ni zato, da bi ljudje nehali piti alkohol, ampak da bi začeli živeti brez alkohola,« še poudari Miličeva.
Namen akcije, ki traja do 16. aprila 2022, je izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola na cestah, pri zdravju in v družinah. Preventivna akcija 40 dni brez alkohola je simbol skupnih prizadevanj za zmanjšanje posledic čezmernega uživanja alkohola. Sodelujete tako, da (vsaj) v času trajanja akcije ne uživate in drugim ne ponujate alkoholnih pijač.
ABC
A Določena bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola.
B Pitje alkohola lahko povzroči okvare na vseh organskih sistemih v telesu.
C Odvisnost od alkohola je bolezen celotne družine; zdraviti je treba tudi člane družine.