Z leti se naša koža spreminja. Začne se gubati, v njej pa nastajajo različne pigmentne lise in tvorbe. Nekatere nas motijo le z estetskega vidika, nekatere pa so lahko tudi nevarne. Katere so najpogostejše spremembe na koži, ki pridejo z leti?

Avtorica: Adrijana Gaber

Pogovarjali smo se z Natalijo Evdakovo Bodiroža, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz Kranja. Povedala je, da poznamo fotostaranje in biološko staranje kože. »Fotostaranje povzročajo sončni žarki oziroma ultravijolično sevanje, biološko staranje pa se dogaja sčasoma oziroma z leti. V obeh primerih koža postaja suha, izgublja se njen tonus, kože postane dehidrirana, nastanejo pigmentni madeži … Proizvodnja kolagena v koži se z leti zmanjšuje, kar povzroča nastajanje gub, povešeno kožo, koža izgubi tonus in vlago, pride do dehidracije. Koži primanjkuje tudi hialuronske kisline, ki je naravna vlažilna sestavina naše kože. Vsaka obravnava kože je torej usmerjena v to, da koži dodaja kolagen in hialuronsko kislino,« je pojasnila naša sogovornica.

Kako lahko upočasnimo proces staranja kože? »Poznamo nekaj različnih metod pomlajevanja kože. To so lahko injekcijske metode, s katerimi v kožo vbrizgavamo različne koktejle, sestavine, na primer hialuron, vitamine in minerale, aminokisline. Druga vrsta metod so aparatne, ki stimulirajo nastajanje kolagena in pospešujejo obnavljanje kožnih celic. Obstaja seveda tudi nega kože, s katero poskrbimo za vlaženje, za zaščito kože pred soncem. Na zdravje kože pa vplivajo tudi zdrava prehrana, zadostna rekreacija in zdrav način življenja nasploh,« je razložila dr. Evdakova.

Pigmentne lise

S starostjo se na koži pojavljajo tudi pigmentni madeži. Zaradi česa se pojavijo? »Vzrok zanje je povečanje naravnega pigmenta v koži, ki je posledica čezmernega izpostavljanja soncu, pa tudi hormonske spremembe, nekatera zdravila, na primer določeni antibiotiki, hormonske tablete in zelišča, na primer šentjanževka,« je vzroke za nastanek naštela dr. Evdakova in priporočila, da pigmentne madeže pregleda zdravnik, saj lahko predstavljajo tudi nevarnost za pojav kožnega raka. Povedala je še, da so najpogostejši pigmentni madeži melazme, ki se največkrat pojavijo na obrazu, na nosu, zgornji ustnici, in sicer najbolj pri ženskah, saj so povezani s hormonskimi spremembami, nastanejo lahko tudi med nosečnostjo.

Kako se izognemo nastajanju navadnih pigmentnih lis? Dr. Evdakova priporoča, da se izogibamo pretiranemu sončenju in se pred soncem zaščitimo z zaščitno kremo z UV-filtrom, priporočljivo je, da uporabljamo zaščitni faktor vsaj 30, pomagamo si lahko tudi s prekrivanjem kože z oblačili in z uporabo različnih pokrival.

Dr. Evdakova opozarja tudi na to, da pojavnost kožnega raka narašča, zato priporoča redno samopregledovanje kože in kožnih znamenj. Pozorni bodimo na to, če katero od znamenj razmeroma hitro spreminja barvo ali obliko, strukturo. V tem primeru je treba čim prej na pregled k dermatologu. Če namreč kožnega raka odkrijejo pravočasno, ga lahko tudi pozdravijo.

Obisk pri dermatologu je po besedah dr. Evdakove potreben tudi takrat, ko pride do vnetja katerega od kožnih izrastkov, pri hudih sončnih opeklinah in pri dermatoloških boleznih.

Vitiligo in seboroične bradavice

Vitiligo je pridobljena kožna bolezen, za katero so značilne različno velike in oblikovane lise z izgubo pigmenta kože. Domnevajo, da gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri lastni imunski sistem uničuje pigmentne kožne celice.

Ločimo dve obliki. Nesegmentalna je pogostejša in se kaže z razpršeno prisotnostjo več ali manj lis z izgubo pigmenta, te se pojavljajo simetrično na obeh polovicah telesa, najpogosteje na prstih, zapestjih, pod pazduho, v dimljah, okrog oči in ust ter na spolovilu. Bolezen postopno napreduje in je včasih povezana z drugimi avtoimunskimi obolenji. Segmentalna oblika se redkeje pojavlja, in pri njej se lise pojavljajo pasasto po poteku ene ali več živčnih korenin. Po burnem začetku se umiri in po navadi druge avtoimunske bolezni niso pridružene.

Seboroične bradavice ali seboroične keratoze so nenevarne tvorbe na koži, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu, lasišču in trupu in so rjavkaste do črne barve. Pri nekaterih ljudeh so zelo številčne, lahko jih je tudi sto ali dvesto. Verjetno se pojavijo zaradi podedovane nagnjenosti.

Kako je videti seboroična keratoza? Nekoliko je dvignjena nad raven kože in ploščata, ima neravno, razbrazdano površino in je na otip pogosto hrapava ali mastna. Včasih se zgornji hrapavi del preprosto odlušči, nato pa se počasi spet zadebeli. Velikost je lahko zelo različna, od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. So različnih barv: od kožne, svetlo in temno rjave in celo črne, odvisno je od tega, koliko kožnega pigmenta vsebujejo. Podobne so materinim znamenjem (melanocitni nevus) ter kožnemu raku (pigmentiran bazalnocelčni karcinom in melanom).

Odstranitev seboroične keratoze je možna in smiselna, kadar je na mestu, kjer zaradi draženja in drgnjenja povzroča težave, pa tudi takrat, ko srbi in kadar je estetsko moteča. Odstrani se lahko na različne načine. Lahko jih zamrznejo s tekočim dušikom ali odstranijo z radiofrekvenčno ali električno energijo ali laserjem. Lahko jih tudi kirurško izrežejo. S površinskim posegom navadno dosežejo lep učinek, saj se koža zaceli brez brazgotine.
Pred odstranjevanjem pa se je treba vedno prepričati, da gre za seboroično keratozo, in izključiti potencialno nevarne kožne lezije, ki se zdravijo kirurško. Izkušen dermatolog s pomočjo dermatoskopa seboroično keratozo zlahka prepozna in jo loči od drugih kožnih tvorb.

Pecljati fibromi

Med bradavice spadajo tudi fibromi. Mehki fibromi so pecljati nenevarni tumorji kože. Imenujemo jih tudi pecljati izrastki. Nastanejo na vratu, pod pazduhama in v pregibih. Pecljati fibromi so virusnega izvora. Odstranjujejo se z elektrokoagulacijo in krioterapijo. Nekateri si fibrome odstranjujejo tudi sami. Dermatologi to odločno odsvetujejo, saj obstajajo tudi netipične kožne tvorbe, ki na prvi pogled niso videti nevarne, lahko pa so.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je kronična vnetna bolezen. Kaže se kot rdečina in luščenje na določenih mestih telesa, običajno v predelih kože, ki so bogati z lojnicami (osrednji predel obraza in trupa ter na lasišču). Pojavi se lahko kadar koli po puberteti in pogosteje prizadene moške. Imajo ga tudi dojenčki kot temenice ali kot vnetje kože pod plenico in v pregibih. Nastanek seboroičnega dermatitisa povezujemo z glivico malassezio spec., ki je sicer normalen prebivalec naše kože, vendar se pri tej bolezni čezmerno namnoži.

Seboroični dermatitis je zelo pogosta kožna bolezen. Večina ljudi niti ne ve, da ga ima. V blažji obliki se kot prhljaj pojavlja kar pri polovici vseh odraslih. Spremlja nas celo življenje. Bolezni ni mogoče popolnoma pozdraviti ali je preprečiti, a se po zdravljenju lahko hitro izboljša.

Kako je videti seboroični dermatitis? Značilna je drobna, svetlo sivkasta luska, ki zlahka odpade s prizadetega mesta, prepoznamo jo kot nadležen prhljaj na temnih oblačilih. Na obrazu se pojavlja na koži med obrvmi, se širi v obrvi, proti koži ob nosnih krilih, v nazolabialne gube, pri moških tudi v predel brkov in brade. Neredko sta prizadeti očesni veki, ki sta pordeli, otečeni in luščeči. Zelo pogosto je prizadeta koža zunanjega sluhovoda in področje ušes. Seboroični dermatitis lasišča se kaže kot rdečina in drobno luščenje, najpogosteje na robu, lahko pa tudi po celotnem lasišču. Redkeje se pojavi na prsnem košu, med lopaticama, v kožnih gubah, kot so koža pod prsmi, v dimljah, pazduhah ali trebušnih gubah in na zunanjem spolovilu. Seboroični dermatitis je kronična bolezen, ki nas spremlja vse življenje. Bolezni ni mogoče popolnoma pozdraviti ali je preprečiti, vendar se po zdravljenju hitro izboljša.

ABC

A S starostjo se na koži pojavljajo tudi pigmentni madeži.

B Priporoča se redno samopregledovanje kože in kožnih znamenj.

C Seboroični dermatitis je kronična vnetna bolezen, ki se kaže z rdečino in luščenjem na značilnih mestih.