Razširjenost sladkorne bolezni po svetu narašča, je ugotovila Mednarodna diabetična zveza. Za njo zboli eden od desetih odraslih in do leta 2045 naj bi jo imelo že 783 milijonov ljudi. Slabo je tudi to, da polovica bolnikov nima postavljene diagnoze. Če se bolnika ne zdravi, mu grozijo resni in življenjsko ogrožajoči zapleti: srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota ali celo amputacija spodnjih okončin. Zveza društev diabetikov Slovenije je ob 14. novembru, svetovnem dnevu diabetične bolezni, organizirala strokovni posvet o tej bolezni in o tem, kako jo obvladovati. Na posvetu so predstavili predvsem novosti v obravnavi sladkorne bolezni.

Avtorica: Adrijana Gaber

Kot so povedali, je diabetes tipa 2 najbolj razširjena kronična bolezen. Gre za pravo epidemijo sodobnega časa, za katero je poglavitni krivec način življenja s premalo gibanja in prekomerno telesno težo.

Kot je v začetnem nagovoru izpostavil Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenija, letos mineva sto let, odkar so prvemu dečku vbrizgali inzulin, zdravilo, ki je bistveno podaljšalo življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Osrednja tema svetovnega dneva sladkorne bolezni je zato letos dostop do ustrezne oskrbe z zdravljenjem in zdravili.

»Prav je, da pokažemo vse novosti, ki se letno na novo odkrijejo za zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo in pomembno je, da to poznamo,« je Gratton še poudaril pomen poznavanja obvladovanja sladkorne bolezni.

Kot je povedala mag. Vesna Kerstin Petrič, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, se sladkorni bolezni v zdravstvu namenja precej pozornosti in pravzaprav je to eno najbolj urejenih področij. »S postavitvijo centrov za krepitev zdravja in z edukacijami pomagamo ljudem, ki se spopadajo s to boleznijo. Pomembno je, da sistemsko pristopamo k bolniku in mu s tem pomagamo pri uvajanju novega načina življenja. Tako lahko izkoristi vse možnosti, ki so mu na voljo v zdravstvenem sistemu,« je še dodala direktorica.

Odkrijmo sladkorno

Na NIJZ so med novembrom 2019 in oktobrom 2021 izvajali raziskavo z naslovom Odkrijmo sladkorno, ki so pokazali, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo.

Že leta 2020 naj bi pri nas sladkorno bolezen prepoznali pri 139.100 osebah. Ključnega pomena je, da se jo pravočasno odkrije in pravočasno začne zdraviti z ustreznimi zdravili, saj zgodnje ukrepanje pri osebah z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 (ki imajo mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo) lahko vpliva na to, da se sladkorna bolezen pojavi pozneje ali pa se celo prepreči njen nastanek.

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, je izpostavil prikritost sladkorne bolezni tipa 2. »Najbolj nas skrbi to, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 kronične zaplete najpogosteje, že preden se bolezen sploh odkrije. Če bi to bolezen odkrili dovolj zgodaj, bi lahko v celoti preprečili nastajanje teh zapletov.«

Prof. Battelino je zato poudaril, da novosti v zdravljenju pomenijo predvsem spremenjeno paradigmo zgodnjega intenziviranja zdravljenja. »Oseba s čezmerno telesno maso, ki se težko giblje, mora biti ustrezno obravnavana. Taka oseba v uvodni fazi potrebuje dobro zdravilo, ki spremeni potek bolezni, ki zniža sladkor in zaščiti srce in ledvica ter hkrati tudi pomaga znižati telesno težo. Takšna oseba je potem bolj motivirana za sodelovanje pri zdravljenju in spremembo življenjskega sloga.

Zato mora medicinsko osebje spremeniti pogled na to, kdaj in kako začeti z obravnavo osebe s sladkorno boleznijo tipa 2. Takoj ko je ta bolezen odkrita pri določeni osebi, je treba začeti z ustreznimi zdravili, ki spremenijo potek bolezni. Nova zdravila pripomorejo tudi k znižanju telesne teže, kar pomeni dodatno motivacijo za osebe s sladkorno boleznijo, da spremenijo svoj življenjski slog,« je še dodal dr. Battelino.

Pomen zgodnje obravnave

Kot je povedala družinska zdravnica Alenka Simonič, dr. med., so pri zgodnji obravnavi bolezni izjemno pomembne referenčne ambulante, kamor vabijo ljudi po 30. letu starosti in opravijo temeljit pregled. Tako lahko pri določenih osebah odkrijejo bazalno glikemijo in s tem sladkorno bolezen.

Družinska zdravnica je še dodala, da je življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno maso temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 in 2 . »Pri osebah z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo lahko zdrav življenjski slog prepreči oziroma odloži razvoj sladkorne bolezni tipa 2.«

Bolniki s sladkorno boleznijo se lahko v okviru centrov za krepitev zdravja, ki se nahajajo v večini javnih zdravstvenih zavodov, udeležijo izobraževanj, tam pa jih, poleg posebej izučene diplomirane medicinske sestre, obravnavata tudi dietetolog in kineziolog. Dr. Simonič je poudarila pomen tega, da bolniki vedo za obstoj teh centrov in da se lahko izobraževanj udeležijo brezplačno ter da napotitev osebnega zdravnika ni potrebna.

»Ta izobraževanja so ključnega pomena v procesu zdravljenja same bolezni,« je še povedala in dodala, da je zelo pomembna dobra komunikacija med vsemi nami na vseh ravneh, tudi med zdravniki. Le tako nam bodo ljudje lahko zaupali in lahko jih bomo začeli hitro zdraviti in uporabljati učinkovita zdravila ter jim tako omogočili, da bodo živeli dobro in čim dlje.«

Samo Fakin, dr. med., je za sladkorno boleznijo zbolel pred sedmimi leti. Zatrdil je, da je po tem, ko je začel jemati zdravila in nadzirati svojo bolezen, ugotovil, da mu je najbolj pomagala redna telesna dejavnost. Sam zato zagovarja štiri ključne dejavnike: zdravljenje z učinkovitimi zdravili, redno telesno dejavnost, prehrano in duševno sprostitev. Meni, da bi bilo treba uvesti telovadbo v vsako podjetje, kjer je to potrebno, torej tam, kjer ni fizičnega dela. Po njegovem je potrebna tudi dobra mera pozitivnega duševnega zdravja, po medicinski plati pa zgodnja diagnostika.

Izobraževalni programi za bolnike

Pomembna pridobitev v Sloveniji je tudi ta, da so zdaj bolnikom na voljo primarni edukacijski programi. Izobraženost o sladkorni bolezni pred tem namreč ni bila zadostna. Kot že rečeno, sladkorne bolezni ni moč zdraviti samo z zdravili, za obvladovanje sta pomembni tudi ustrezna prehrana in telesna dejavnost. Zato je ključnega pomena, da so osebe s sladkorno boleznijo o tem dobro poučene.

Nobena hrana ni prepovedana

»Vrsto let je veljala posebna dieta za sladkorno bolezen, ki je za vse bolnike enako prepovedovala ali odsvetovala določena živila. Po sodobnih priporočilih se nobena hrana ne odsvetuje. Nujni pri zdravljenju so zdravila in sodobni pripomočki za spremljanje koncentracije glukoze v krvi. Vendar pa žal ne zadostujejo za učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni, ne da bi bolezen razumeli in upoštevali priporočila glede prehrane in gibanja.

Z izobraževanjem bi morali poskrbeti za to, da se noben bolnik ne bi po nepotrebnem več spraševal, katero hrano lahko je in katere ne,« je poudarila Jana Klavs, višja medicinska sestra, edukatorka in predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji, ter dodala, da imamo v Sloveniji od leta 2022 programe strukturirane edukacije, ki so dostopni vsem osebam s sladkorno boleznijo.

Poučevanje oseb s sladkorno boleznijo pa je po besedah prof. Tadeja Battelina predvsem pomembno za njihovo opolnomočenje. »Bolniki s sladkorno boleznijo večino časa preživijo z njo sami. Zdravniki, sestre in drugi zdravstveni delavci smo izjemoma v stiku z njimi za neki kratek čas, ostali del življenja pa ljudje z njo preživijo sami. Zato je za bolnike zares zelo pomembno, da imajo zadosti znanja o svoji bolezni in hkrati tudi pripomočke, tehnologijo ter inovativna zdravila, ki jim pomagajo pri vodenju svoje bolezni in tudi – če se le da – preprečijo kronične zaplete.«

Tudi dr. Battelino meni, da je nesprejemljivo imeti enotna priporočila glede prehrane za vse bolnike. »Nemogoče je en model prehranjevanja predpisati vsem. Edini način, da za določenega bolnika najdemo ustrezno prehranjevanje, je ta, da ga vprašamo, kaj rad je. Torej, kaj je tisto, kar mu lahko pomaga pri njegovem stanju in katera hrana. In zraven dodati zdravilo, ki deluje.

Kot je poudaril dr. Battelino, se največ lahko naredi na ravni celotne družbe, kar pomeni, da bi bilo treba začeti z uvajanjem zdravega življenjskega sloga v celotno družbo in spodbujati ljudi z zgledom. Druga raven je mikrookolje, kjer prav tako z zgledom in dejanji lahko pripomoremo k zdravemu življenjskemu slogu. Tretja raven, na kateri lahko vlivamo na dober potek zdravljenja, je zdravstvena. To po mnenju predavatelja pomeni troje: dostop do inovativnih zdravil, ki spremenijo potek bolezni, tehnične možnosti za zgodnje odkrivanje ter referenčne ambulante.

Poglavitne spremembe pri obravnavi sladkorne bolezni

Prof. dr. Tadej Battelino je izpostavil dve ključni spremembi pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo v primerjavi s preteklim obdobjem.

»Prva sprememba se nanaša na bolnike, ki so že dlje časa bolni s sladkorno boleznijo tipa 2 in imajo številna tveganja ali dodane bolezni. Smernice so pri tem zelo jasne in uporabljajo se zdravila, ki imajo zaščitne učinke tudi na srčno-žilni sistem, ledvica in pripomorejo k znižanju telesne teže.«

Druga pomembna sprememba je po besedah dr. Battelina odkrivanje začetkov sladkorne bolezni tipa 2. »Bolezen je treba odkriti čim prej, še preden pride do škode za bolnika. Doseči moramo čim hitrejšo remisijo.« Ko ima nekdo čezmerno telesno maso in občasno povišano raven sladkorja, je čas, da začne jemati prava zdravila in spremeni življenjski slog. Ljudi je zato treba ustrezno izobraziti in z vsem tem bi lahko dejansko preprečili ali vsaj odložili morebitne zaplete.«

ABC

A Poglavitni krivec za diabetes je način življenja s premalo gibanja in čezmerno telesno težo.

B Če bi bolezen odkrili dovolj zgodaj, bi lahko v celoti preprečili zaplete.

C Sodobna zdravila za diabetes pripomorejo tudi k zmanjšanju telesne teže.