Osteoporoza je tiha in nevidna bolezen z bolečimi posledicami. Dobro je, da se zavedamo njene razširjenosti, predvsem med ženskami, in z življenjskim slogom pravočasno poskrbimo za svoje kosti. Pomembne so tudi promocijske dejavnosti z ozaveščanjem, pri tem eno ključnih vlog igrajo tudi društva bolnikov s to boleznijo.

Avtorica: Maja Korošak

Kot pravijo v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo, pa se preventiva ne začne šele po 40. letu, ampak že v mladosti, kajti skrb za zdrave kosti v mladih letih se bogato obrestuje v tretjem življenjskem obdobju. To je dejstvo, ki ga nove znanstvene ugotovitve in dosežki potrjujejo in dopolnjujejo.

Osteoporoza predstavlja precejšnje breme tako za bolnika kot tudi njegove svojce, a tudi za celotno družbo. Posledica osteoporoze so zlomi kosti, ki lahko pomembno omejijo gibalnost in privedejo celo v invalidnost, bolniki postanejo življenjsko odvisni od drugih.

V Evropi naj bi se po nekaterih podatkih vsako minuto zgodilo osem osteoporoznih zlomov. Z visokim tveganjem za takšne zlome se sooča več deset milijonov Evropejcev, ocenjujejo pa, da se vsaj 12 milijonov teh ljudi ne zdravi. In kar je najhuje: osteoporozni zlomi kolkov ali hrbtenice na naši celini povzročijo četrt milijona smrti letno.

Najpogostejša sistemska bolezen kosti

Osteoporoza najpogostejša sistemska bolezen kosti. Pri tej bolezni gre za nizko mineralno kostno gostoto in slabšo mikro sestavo kosti. To pomeni večjo lomljivost kosti in posledično prihaja do pogostejših zlomov. Zlomi se lahko zgodijo pri manjših padcih, kot je denimo s stojne višine, najpogostejši pa so zlomi kolka, vretenc, zapestja in nadlahtnice. Še malo statistike: vsaka druga do tretja ženska po 50. letu in vsak peti do šesti moški po 50. letu bo do konca življenja utrpel enega od teh najpogostejših osteoporoznih zlomov. Podatki mednarodne fundacije za osteoporozo govorijo o tem, da je približno 5,5 % vse populacije s to boleznijo in kar 60 % teh, ki jo imajo, ni zdravljenih.

Kakšni so podatki za Slovenijo? Osteoporoza ni samo obremenilna za ljudi, ki jih prizadene, ampak tudi za celotno družbo z vidika financiranja zdravljenja te bolezni. Po podatkih iz leta 2019 smo za zdravljenje osteoporoznih zlomov porabili 96 milijonov evrov. Najbolj ogroženi za osteoporozni zlom so posamezniki, ki imajo dejavnike tveganja. Tveganje za razvoj osteoporoze je v starosti dvakrat večje, večje tveganje ima tudi ženske v primerjavi z moškimi. Pomembno tveganje predstavlja tudi nizka telesna teža, genetske predispozicije, nastop menopavze pred 45. letom, izostanek menstruacije za leto ali več v rodni dobi, nizek vnos kalcija, premalo telesne dejavnosti.

Tveganje povečujejo tudi številne bolezni, ki spremljajo osteoporozo, kot so bolezni ledvic, jeter, artritis, pa tudi določena zdravila, kot na primer glukokortikoidi (protivnetna zdravila, ki jih jemlje 1 % splošne populacije in 3 % ljudi, starejši od 65 let). Precej škodljiva zdravila za kosti so tudi zaviralci aromataze, ki se uporabljajo za zdravljenje raka dojk, pa tudi zdravila za zdravljenje raka prostate.

Preventivne dejavnosti v ambulantah

Ker se pričakovana življenjska doba podaljšuje, to napoveduje tudi večje število bolnikov z osteoporozo. Zato je zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov izjemnega pomena, saj je tako tudi zdravljenje lahko ustreznejše in učinkovitejše. V referenčnih ambulantah splošne medicine od leta 2014 izvajajo presejanje populacije za visoko tveganje za osteoporozni zlom. Vsem starejšim od 60 let v okviru tega pregleda s pomočjo računalniškega programa FRAX (vprašalnik za ugotavljanje ogroženosti za osteoporozo) lahko izračunajo, kakšno je desetletno tveganje za zlom.

Če bolnik ni ogrožen, se medicinska sestra kljub temu pogovori z njim o zdravem in aktivnem življenju. Z bolnikom pregleda pravilno jemanje zdravil, kako ima arhitektonsko urejeno domovanje, ali si redno čisti očala, ali ima pravo obuvalo, da se s tem možnost padcev čim bolj zmanjša. Če medicinska sestra opazi, da tveganje obstaja, se poveže z zdravnikom in ta ukrepa naprej. Zlomi so zelo problematični tudi zaradi tega, ker so k njim nagnjeni starejši ljudje, ki imajo že tako ali tako pridružene bolezni, in to pomeni pomembno poslabšanje zdravstvenega stanja takšne osebe. Poleg tega se temu lahko pridruži strah pred ponovnim padcem, zaradi česar se ljudje bojijo določenih dejavnosti in se celo omejijo na nekakšno samo izolacijo.

Delovanje društev

Obrnili smo se na enega od 19 društev, ki delujejo v okviru Zveze društev bolnikov z osteoporozo. Suzana Grobelnik v Društvu bolnikov z osteoporozo Celje, ki obstaja že 24 let, deluje kot poslovna sekretarka. Povedala nam je, da je v društvo včlanjenih 405 članov, od tega je 23 častnih članov, ki so starejši od 80 let. Združujejo osem lokalnih društev, ki jih vodi 14 poverjenic, prostovoljk na območju več upravnih enot: Mozirje, Nazarje, Šempeter, Žalec, Vojnik, Loče, Zreče, Slovenske Konjice. Poverjeništva imajo v društvu pomembno vlogo, saj v svojih lokalnih okoljih vzdržujejo stike s člani in širšo javnostjo. Delo poslovne sekretarke je koordinacija vseh dejavnosti društva: predavanja, telovadba, izleti, druženja, enkrat mesečno pa je sekretarka tudi dežurna v društvu.

Naj bo prvi tudi zadnji

Kaj za bolnika z osteoporozo pomeni ta bolezen, kakšne težave mu povzroča? Suzana Grobelnik: »Človek preprosto ne ve, ali ima to bolezen ali ne, dokler ne pride do prvega zloma kosti. Ta bolezen ne boli in krhkost kosti se pokaže šele na pregledu. Potem pa vsi skupaj delamo na tem, da bi bil prvi zlom tudi zadnji. Gre za precej zahrbtno bolezen in posledice osteoporoznega zloma so lahko zelo hude: zlom kolka, zlom vretenc v hrbtenici, zdravljenje je lahko zelo dolgotrajno. Osteoporoza sicer ni popolnoma ozdravljiva, lahko pa jo omilimo z zdravljenjem, zdravim načinom življenja, ki vključuje dovolj gibanja,« za začetek pove poslovna sekretarka.

Poslanstvo društva je ozaveščati ljudi o osteoporozi. »Naše društvo želi informirati bolnike, kako živeti z osteoporozo. Svetujemo gibanje, da s tem krepimo mišično maso in seveda tudi kosti. Priporočamo jim, kakšno hrano naj uživajo. Za bolnike pa je pomembno tudi to, da se medsebojno družijo, da jim organiziramo izlete, novoletne zaključke, predvsem tudi predavanja specialistov na temo osteoporoze, krvnega tlaka, sladkorne bolezni …,« poudarja Grobelnik.

V društvu imajo dva aparata, s katerima lahko merijo kostno gostoto na petnici, ki je dober pokazatelj, ali ima nekdo osteoporozo ali ne. Kot pove naša sogovornica, se v društvu radi odzovejo na vabila drugih društev, različnih podjetij in organizacij in s tema aparatoma merijo obiskovalcem kostno gostoto ter podajo razlago rezultatov merjenja. »Če je izvid neugoden, osebo usmerimo k osebnemu zdravniku, da ta ukrepa naprej. Osebni zdravnik osebo napoti k specialistu na slikanje celotnega okostja. To natančno pokaže, ali je osteoporoza prisotna ali ne in v katerem delu okostja: ali v ledvenem delu ali v zapestjih, nogah … Tam tudi ugotovijo, ali je potrebno zdravljenje.«

Zdravljenje je v veliki meri uspešno

Na Zvezi društev bolnikov z osteoporozo si prizadevajo, da bi bilo merjenje kostne gostote brezplačno za vse oziroma bi to pokrilo osnovno zdravstveno zavarovanje. Grobelnik pohvali potek zdravljenja: »Z zdravljenjem smo zadovoljni, saj so na voljo različna zdravila in tudi osebni zdravniki se dobro in hitro odzivajo. Ko naši člani pridejo na kontrolne meritve po letu ali dveh zdravljenja, običajno ugotovijo, da bolezen ne napreduje več.«

Ob svetovnem dnevu osteoporoze vsako društvo enkrat organizira druženje bolnikov v svojem kraju, letos se bodo na ta dan, 20. oktobra, srečali v Zagorju ob Savi. Ob prijetnem druženju bolniki na tem dogodku izvedo tudi marsikaj koristnega o svoji bolezni, saj so vedno organizirana tudi predavanja. Včasih v posameznih društvih organizirajo tudi osteotlone, na teh dogodkih prav tako organizirajo ozaveščanje o zdravi prehrani, organizirajo pohod ter izvedejo meritve kostne gostote na petnici, je še povedala naša sogovornica.

Manjše tveganje, slabša prognoza

Pri moških je tveganje za razvoj osteoporoze manjše, in sicer zato, ker imajo genetsko določeno višjo kostno maso, hkrati pa pri njih ne pride do hitrega upada kostne mase po 50. letu, kot se to zgodi pri ženskah. K manjši pojavnosti prispeva tudi krajša življenjska doba. Kljub temu 20 % bolnikov z osteoporozo predstavljajo moški. Vzroki osteoporoze pri moških so najpogosteje v alkoholizmu, pomanjkanju testosterona ter daljšem jemanju glukokortikoidov. Ker se pri moških osteoporoza pojavlja v poznejših letih kot pri ženskah in do zlomov prihaja v kasnejših letih, pa je prognoza te bolezni pri njih slabša kakor pri ženskah. Umrljivost je, na primer, pri moških po zlomu kolka okoli 30 % v prvem letu, pri ženskah pa 20 %.

Kdaj na meritev kostne gostote?

Edini način, da osteoporozo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Ta se meri s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, je kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč.

Meritev traja le nekaj minut, ne boli in je zelo natančna. S to meritvijo lahko odkrijejo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovedo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenijo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljajo učinek zdravljenja osteoporoze.

Komu priporočajo merjenje kostne gostote? Priporoča se tistim, ki imajo naslednje dejavnike tveganja: zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto, zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece, majhna telesna teža (manj kot 60 kg). Priporoča se tudi pri tistih, kjer je pri ožjih sorodnikih prišlo do zloma kolka pri manjši poškodbi. Pa tudi tistim bolnikom, ki imajo katero koli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota oziroma osteoporoza. Vsekakor naj merjenje kostne gostote opravijo tisti, ki so že utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi, ter tisti, ki so jim z rentgenskim slikanjem hrbtenice ugotovili zlom vretenca ali podali sum na nizko kostno gostoto. Priporoča se tudi ljudem, ki so se od mladosti pomembneje znižali ali upognili.

A Posledica osteoporoze so zlomi kosti, ki lahko pomembno omejijo gibalnost in privedejo v invalidnost.

B Osteoporozni zlomi kolkov ali hrbtenice na naši celini povzročijo četrt milijona smrti letno.

C Z višjo pričakovano življenjsko dobo se bo povečalo tudi število bolnikov.